Še pred nekaj leti smo za tujo delavno silo smatrali zgolj naše južne »brate in sestre« kot jim radi rečemo, v lanskem letu pa smo tudi v slovenskem gospodarstvu opazili porast azijske in afriške delavne sile.
Kavo nam bodo v prihodnosti tako po vsej verjetnosti kuhali Filipinci, v logistiki že nekaj časa zasledujemo porast azijcev, prav tako v drugih proizvodnih dejavnosti. Kaj to pomeni za slovensko kulturo in nenazadnje kako se tujci počutijo pri nas?
Slovenija, kot majhna evropska država, se sooča z izzivi globalizacije in vedno bolj povezanega trga dela. Eno od opaznih pojavov v zadnjih letih je naraščajoče število tujih delavcev, ki prihajajo v našo državo zaradi zaposlitve. Ta trend prinaša tako priložnosti kot tudi izzive za slovensko gospodarstvo, družbo in politiko.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v zadnjih letih zabeleženo stalno povečevanje števila tujih delavcev, ki delajo v Sloveniji. Mnogi od teh delavcev prihajajo iz drugih evropskih držav, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, pa tudi iz drugih delov sveta, kot so Kitajska, Indija in druge azijske države.
Razlogi za naraščajoče število tujih delavcev so različni. Eden od glavnih razlogov je pomanjkanje določenih vrst delovne sile v Sloveniji. Nekatera področja, kot so gradbeništvo, transport, gostinstvo, turizem in informacijska tehnologija, se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, zato delodajalci iščejo delavce zunaj meja države. Poleg tega tujce privlači stabilna gospodarska situacijo v Sloveniji, visoka kakovost življenja ter možnost razvoja kariere.
Naraščajoče število tujih delavcev pa vendarle prinaša tudi določene izzive. Eden od teh izzivov je zagotovo integracija teh delavcev v slovensko družbo. Mnogi tujci se soočajo s težavami pri učenju slovenskega jezika in prilagajanju na novo kulturo in okolje. Poleg tega se lahko pojavijo tudi težave v komunikaciji med tujimi delavci in njihovimi slovenskimi sodelavci.
Poleg tega se pojavljajo tudi vprašanja glede pravic in pogojev dela tujih delavcev v Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovi, da imajo ti delavci enake pravice in dostop do socialne varnosti kot domači delavci ter da se preprečijo morebitne oblike izkoriščanja ali diskriminacije.
Kljub tem izzivom pa lahko prisotnost tujih delavcev prinese tudi številne koristi za slovensko družbo in gospodarstvo. Prispevajo lahko k večji raznolikosti in inovativnosti na delovnem mestu ter k bogatejšemu kulturnemu izmenjevanju med različnimi narodi. Poleg tega lahko prispevajo k gospodarski rasti in razvoju države.
Zato je pomembno, da Slovenija razvija politike in ukrepe, ki bodo spodbujali integracijo tujih delavcev in zagotavljali njihove pravice ter pogoje dela. To lahko vključuje podporo pri učenju jezika in prilagajanju na novo okolje, zagotavljanje informacij o njihovih pravicah ter ukrepe za preprečevanje diskriminacije in izkoriščanja. S tem bomo lahko ustvarili bolj odprto, vključujočo in uspešno družbo za vse, tako domače kot tudi tuje delavce
Kot navaja Delo je Ministrstvo za zunanje zadeve konzulat na Filipinih že vzpostavilo predvsem zato, da bi olajšalo in pospešilo postopke zaposlovanja njihovih delavcev pri nas. Filipini namreč veljajo za eno največjih izvoznic delovne sile, za njihovim kadrom pa se ozirajo tudi slovenski delodajalci.
Integracija tujih delavcev in učenje slovenščine sta tako ključna izziva, s katerima se sooča Slovenija v luči naraščajočega števila tujih delavcev v državi. Integracija je proces, ki zahteva medsebojno razumevanje, sprejemanje in prilagajanje tako s strani tujih delavcev kot tudi slovenske družbe.
Eden od ključnih korakov pri integraciji tujih delavcev je učenje slovenščine. Slovenščina je uradni jezik Slovenije in znanje jezika je ključno za uspešno komunikacijo na delovnem mestu, v vsakdanjem življenju in pri vključevanju v slovensko družbo. Znanje slovenščine omogoča tujim delavcem, da se lažje sporazumevajo s svojimi sodelavci, strankami in občinstvom ter bolje razumejo slovensko kulturo in vrednote.
Učenje jezika pa ni vedno enostavno, še posebej za odrasle, ki se soočajo z zahtevami vsakodnevnega dela in življenja v tujini. Zato je pomembno, da imajo tujci dostop do kakovostnih tečajev slovenščine, ki so prilagojeni njihovim potrebam in ravni jezikovnega znanja.
Poleg tega lahko delodajalci igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju učenja slovenščine med tujimi delavci. To lahko vključuje zagotavljanje podpore in finančnih sredstev za tečaje jezika ter ustvarjanje priložnosti za praktično uporabo slovenščine na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.
Poleg tega je pomembno tudi spodbujati strpnost, razumevanje in spoštovanje med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupinami v Sloveniji. To lahko prispeva k ustvarjanju inkluzivnega okolja, ki omogoča tujim delavcem, da se počutijo dobrodošle in sprejete v slovensko družbo.
Skupna prizadevanja za spodbujanje učenja slovenščine in integracije tujih delavcev so ključna za ustvarjanje bolj enotne in harmonične družbe v Sloveniji, kjer se različne jezikovne in kulturne skupine spoštujejo in sodelujejo za skupno dobro.
Zelo priporočljivo je, da se tudi mi trudimo, da se s tujci pogovarjamo slovensko in da temu primerno vsaj malce prilagodimo način in hitrost govora.
Na ta način bodo imeli tujci tudi voljo se nadalje učiti slovenskega jezika, saj se bodo v naši državi počutili dobro.
Naše priproročilo predvsem slovenskim delodajalcem je, da učenju slovenščine posvečajo več pozornosti, saj se na ta način ne bodo soočali z veliko fluktuacijo.
Slišimo namreč, da se dogaja, da delavca npr. Delodajalec vse nauči, potem pa gre drugam ali npr. nazaj domov ali pa v drugo državo. V kolikor posameznik zna jezik vsaj na nivoju A1 da se v Sloveniji vsaj osnovno znajde, je zagotovo veliko večja verjetnost, da bo čutil tudi večjo pripadnost podjetju.
Iz vseh zgoraj naštetih razlogov v Karnionu razvijamo več različnih programov, ki so izjemno specializirani na določen poklic. Na ta način v zelo kratkem času delavci pridobijo zelo veliko znanja.