
Modalni glagoli so v angleščini posebna skupina besed, ki izražajo nujnost, zmožnost, dovoljenje ali verjetnost. Z njimi običajno sporočimo, ali je naša izjava strogo pravilo, prijazna prošnja ali zgolj ugibanje. Ker v slovenščini za vse te različne situacije pogosto uporabimo en sam glagol (na primer moram), se pri prevajanju ne moremo zanesti samo na občutek. V večini primerov nam največ preglavic povzročata para must in have to, ki ju prevajamo enako, ter mustn’t in don’t have to, ki imata v angleščini v resnici povsem nasproten pomen.
Napačen glagolski čas v e-pošti je slovnična napaka, napačen modalni glagol pa spremeni sporočilo: You mustn’t send it in You don’t have to send it pomenita nasprotje. Če potrebujete še razlago angleških časov, jo najdete v ločenem prispevku.
Glagole z modalnim pomenom običajno delimo v tri skupine. Jedrni modalni glagoli (core modal verbs) so can, could, may, might, will, shall, would, should in must. Polmodalni (semi-modals) so dare, need, ought to in used to. Izrazi, kot sta have (got) to in be able to, v večini primerov ne veljajo za prave modalne glagole, ampak za glagole z modalnim pomenom. Razlika je praktična: jedrnim modalom sledi nedoločnik brez to, polmodalni ought to pa to zahteva.
| Modalni glagol | Funkcija | Primer | Slovenski prevod |
|---|---|---|---|
| can | zmožnost | I can sing in Polish. | Znam peti v poljščini. |
| could | vljudna prošnja | Could you take a message? | Bi lahko sprejeli sporočilo? |
| may | dovoljenje, najbolj formalno | May I see your passport? | Smem videti vaš potni list? |
| might | možnost | She might be stuck in traffic. | Mogoče je obtičala v prometu. |
| must | obveznost od govorca | I must phone my dad. | Moram poklicati očeta. |
| mustn’t | prepoved | You mustn’t tell anyone. | Ne smete povedati nikomur. |
| shall | ponudba ali predlog | Shall I carry your bag? | Naj vam nesem torbo? |
| should | nasvet | You should tell him. | Morali bi mu povedati. |
| will | napoved | The report will be ready. | Poročilo bo pripravljeno. |
| would | vljudna prošnja | Would you follow me, please? | Bi šli, prosim, za mano? |
Jedrni modalni glagoli se ne pregibajo, ne rabijo pomožnika do in ne morejo stati eden ob drugem.
Angleščina obveznost običajno razlikuje glede na to, od kod prihaja. Glagol must v večini primerov uporabimo za osebno obveznost, ki izvira neposredno iz govorca, medtem ko izraz have (got) to pogosteje označuje zunanjo obveznost, kot so na primer predpisi ali pravila. Kljub temu se to razlikovanje v sodobni rabi razume predvsem kot splošna težnja in ne kot absolutno pravilo. V vsakdanji praksi se namreč meji med njima pogosto zabrišeta, pri čemer je oblika have to v mnogih primerih prevladujoča, še posebej v severnoameriški angleščini.
| Vidik | must | have (got) to |
|---|---|---|
| Izvor obveznosti | od govorca, notranja | od zunaj: pravila, zakoni, želje drugih |
| Primer | I must phone my dad. | We have to wear a uniform in reception. |
| Vprašanje | Must you make that noise? (redko in zelo formalno) | Do we have to take our shoes off? |
| Preteklost | oblike ni, uporabimo had to | I had to renew my passport. |
| Nikalnica | mustn’t pomeni prepoved | don’t have to pomeni, da ni nujno |
Analize kažejo, da Slovenci glagol morati običajno uporabljamo veliko pogosteje kot Angleži besedo must. Zaradi tega slovenski govorci v angleščini pogosto uporabijo must tudi takrat, ko bi naravni govorec v večini primerov raje izbral have to.
Mustn’t pomeni prepoved, don’t have to pomeni, da nekaj ni nujno. Cambridge in Oxford imata pri tem izrecno opozorilo, da gre za različna pomena: prvo uporabimo za nekaj prepovedanega, drugo takrat, ko nekaj ni potrebno in obenem ni prepovedano. Najkrajši preizkus ponuja Oxford: na vprašanje Do we have to finish this today? je nikalni odgovor No, you don’t have to, in ne No, you mustn’t.
| mustn’t: ne smete (prepoved) | don’t have to: ni vam treba (ni nujno) |
|---|---|
| You mustn’t tell this to anyone. Tega ne smete nikomur povedati. |
You don’t have to tell anyone. Ni vam treba povedati, smete pa. |
| Visitors must not park in the staff car park. Obiskovalci ne smejo parkirati na parkirišču za zaposlene. |
You don’t have to wear a tie in our office. Kravate vam ni treba nositi, lahko pa jo. |
| You mustn’t share the client list outside the company. Seznama strank ne smete deliti zunaj podjetja. |
You don’t have to share the client list with the whole team. Seznama vam ni treba deliti s celo ekipo. |
Pravilo v enem stavku: mustn’t pomeni ne smete, torej prepovedano, don’t have to pa ni vam treba, torej dovoljeno, a ne obvezno. Nikalnica od must v pomenu obveznosti zato ni mustn’t, ampak don’t have to.
Za prepoved ima angleščina še can’t. Po British Councilu ga uporabimo za pravila, ki jih ni postavil govorec, mustn’t pa takrat, ko prepoved prihaja od govorca, in na javnih napisih. Če vam nadrejeni napiše You mustn’t, je to njegova prepoved; We can’t se sklicuje na pravilo, ki velja za oba.
Pri sklepanju modalni glagoli običajno izražajo, kako gotovi ste o določeni domnevi. V angleščini v večini primerov ločimo tri stopnje: will, must in can’t uporabljamo za izražanje gotovosti, should in ought to za zelo verjetne predpostavke, medtem ko so may, might in could primerni za izražanje možnosti. Čeprav po spletu pogosto krožijo natančne odstotkovne lestvice, jih strokovni viri običajno ne navajajo.
Nikalnica glagola must pri sklepanju ni mustn’t, ampak can’t. Sklep, kot je denimo It must be true, se namreč običajno zanika kot It can’t be true. Ta napaka se v večini primerov pojavi pri tistih govorcih, ki so izraz mustn’t spoznali predvsem kot prepoved in ga nato poenostavljeno uporabijo tudi pri izražanju domneve.
Lestvica gotovosti je za odraslega v službi predvsem veščina razumevanja, ne tvorjenja. That might be an issue ne pomeni, da bo težava, ampak da jo sodelavec ima za možno. This can’t be right pomeni, da je po njegovem izključeno, It shouldn’t be a problem pa je pričakovanje, da bo šlo po sreči. British Council sklepanje obravnava na ravneh B1 in B2, verjetnost pa šele na ravni C1; kaj posamezne ravni znanja od A1 do C2 pomenijo, smo opisali posebej.
Stopnje neposrednosti spodaj so podprte pri Cambridgeu in British Councilu, zadnji stolpec je priporočilo za prakso.
| Oblika | Stopnja | Kdaj se ponuja |
|---|---|---|
| Send me the figures. | velelnik, najbolj neposredno | znana ekipa, rutinska naloga |
| Can you send me the figures? | neformalna prošnja | sodelavec, ki ga poznate |
| Could you send me the figures? | vljudnejša prošnja | stranka, nadrejeni, prvo sporočilo |
| I was wondering if you could send me the figures. | najmanj neposredno | občutljiva ali velika prošnja |
| I would be grateful if you could send me more information. | formalni dopis | uradno dopisovanje |
Modalni glagoli so pri mehčanju prošnje priznano sredstvo. Cambridge na strani o vljudnosti navaja, da je could vljudnejši od can in would od will, ter izrecno pravi, da je velelnik v prošnji “very direct”. Na strani o prošnjah dodaja, da je I want “very direct and can sound impolite”.
Drugo priporočeno sredstvo za mehčanje prošnje je preteklik. Cambridge navaja I was just wondering if you could tell me how to fix it kot manj neposredno od iste povedi v sedanjiku.
Modalni glagoli so orodje za uravnavanje neposrednosti, ne pravilo, da je treba vedno ovinkariti. Prekomerno mehčanje med sodelavci, ki se poznajo, zamegli, kaj pričakujete in do kdaj. Stopnjo izberite glede na naslovnika, razmerje moči in težo prošnje. Prav to je osrednja tema, kadar v Karnionu pripravljamo program angleščina za menedžerje.
Pri prošnji za dovoljenje Cambridge poda tri stopnje: Can I ask you a question? je neformalno, Could I use your phone? bolj vljudno, May I use your phone? pa najbolj formalno. Could služi samo za prošnjo, ne za dajanje dovoljenja, zato se na Could I leave early today? odgovori Yes, you can. Ista tristopenjska lestvica odloča o tonu na razgovoru za službo, kjer je May I ask a question about the role? varnejša izbira kot Can I ask….
Za nasvet angleščina uporablja tri izraze, ki niso enako močni. Should je najpogostejši in nevtralen ter po Cambridgeu izraža, kaj je v dani situaciji idealno. Ought to ima podoben pomen, a je bolj formalen in redkejši. Had better je močan izraz za primere, ko pričakujemo negativne posledice (She’d better get here soon), za splošne zahteve in pravila pa po Cambridgeu ni primeren.
V službi razlika ni akademska. You should send the report today je nasvet, ki ga smete zavrniti. You’d better send the report today pove, da bo zamuda imela posledice, in zveni skoraj kot opozorilo. You ought to send it today je isti nasvet, samo bolj formalen in v govoru redek.
Jedrni modalni glagoli nimajo običajnih časovnih oblik, zato jih moramo pri izražanju nekaterih časov nadomestiti z drugimi izrazi. Za must v preteklosti uporabimo had to, za can v prihodnosti pa will be able to: She won’t can concentrate je napačno.
Kadar z modalnim glagolom govorimo o preteklosti, uporabimo obliko modal + have + pretekli deležnik: We should have listened more carefully. Ta oblika najpogosteje ne izraža pogoja in ne obveznosti, ampak sklep, kritiko ali obžalovanje.
| Oblika | Pomen | Primer | Slovenski prevod |
|---|---|---|---|
| must have | prepričan sklep | The thief must have had a key. | Tat je gotovo imel ključ. |
| can’t have / couldn’t have | sklep, da je nekaj nemogoče | She can’t have driven there. | Ni mogla odpeljati tja. |
| might have | možnost | I might have left the air conditioning on. | Mogoče sem pustil klimo prižgano. |
| may have | možnost, bolj formalno | The suspect may have left the country. | Osumljenec je morda zapustil državo. |
| should have | ideal, ki se ni uresničil, obžalovanje | I should have studied harder. | Moral bi se bolj učiti. |
| could have / might have | kritika, očitek | You could have called to say you would be late. | Lahko bi poklicali, da boste zamudili. |
| had to | obveznost v preteklosti | I had to renew my passport. | Moral sem obnoviti potni list. |
Should have izraža obžalovanje, could have in might have pa kritiko; oboje pripiše tema oblikama Cambridge. Naslovljena na vas taka poved ni nasvet za prihodnost, ampak ocena vašega ravnanja.
Rabo would in could have v pogojih obravnavamo posebej, v prispevku o pogojnih stavkih. Tam gre za zamišljeno preteklost, tukaj za resnično. Modalni glagoli imajo svoja pravila tudi takrat, ko tuje besede povzemamo naprej, kar pokriva odvisni govor.
V Karnionu tečaje angleščine izvajamo individualno ali v dvojicah, za podjetja pa tudi v manjših skupinah do štirih udeležencev, strnjeno v štiri ali osem šolskih ur na dan, po metodi Superlearning Karnion, ki izhaja iz superučenja dr. Georgija Lozanova. Programi tečejo od desetih dni po štiri ure do petih dni po osem ur, 40 ur pa priporočamo zaključiti v štirinajstih dneh. Strnjena oblika pomeni, da se isti vzorec vrne v istem dnevu večkrat, v drugačnih povedih in z drugim sogovornikom.
Cambridge med jedrne modalne glagole šteje devet oblik: can, could, may, might, will, shall, would, should in must. Med polmodalne uvršča dare, need, ought to in used to, izraza have (got) to in be able to pa sta pri njem glagola z modalnim pomenom. Jedrni modali nimajo lastnih časovnih oblik, zato jih berete skupaj z angleškimi glagolskimi časi.
Must izraža obveznost, ki prihaja od govorca, have (got) to pa obveznost od zunaj, torej iz pravil, zakonov ali želja drugih. Viri to navajajo kot težnjo v britanski angleščini, ne kot absolutno pravilo. Za preteklost must nima oblike, zato uporabimo had to.
Mustn’t pomeni, da je nekaj prepovedano, don’t have to pa, da nekaj ni nujno in obenem ni prepovedano. You mustn’t tell this to anyone pomeni “tega ne smete povedati”, You don’t have to tell anyone pa “ni vam treba povedati”.
Z could ali would, ki sta vljudnejša od can in will, ter z oblikami, kot je I was wondering if you could …. Pri izbiri upoštevajte sogovornika in situacijo – med sodelavci, ki se dobro poznajo, ni treba vsake prošnje pretirano mehčati.
Z obliko modal + have + pretekli deležnik: must have been, might have been, can’t have been. Izraža sklep, možnost, kritiko ali obžalovanje, ne pa obveznosti; za obveznost v preteklosti uporabimo had to. Kadar ista oblika nastopi v pogojnem stavku, ne gre več za sklep o preteklosti, kar obravnavamo v prispevku o angleških pogojnih stavkih.
Če želite modalne glagole preseliti iz preglednice v govor, vam v Karnionu pripravimo tečaj angleščine po meri, prilagojen vaši ravni in delovnemu okolju. Za brezplačen posvet nas pokličite na 031 328 394 ali 01 3623 253.
Pripravila profesorica Darija Uhan, dolgoletna predavateljica angleškega jezika v centru Karnion.