Odvisni govor v angleščini: kdaj premakniti čas in kdaj ne

Odvisni govor (angleško reported speech) je način, kako v angleščini povemo, kaj je nekdo rekel, ne da bi njegove besede ponovili dobesedno. Namesto She said, ‘I am tired.’ zapišemo She said she was tired. Glagolski čas se pri tem pomakne en korak v preteklost. Angleščina temu premiku reče backshift.

British Council odvisni govor uvršča med snov ravni B1 in B2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru. Za slovenske govorce je zahteven iz posebnega razloga: slovenščina takega premika ne pozna, zato zanj nimamo maternega vzorca.

Odvisni govor ne uvaja novih oblik, ampak zahteva, da znane prestavite za korak nazaj. Kdor omahuje pri razliki med present perfect in past simple, bo pri poročanju omahoval dvojno, zato je zanesljiv pregled angleških časov pogoj in ne dodatek.

Kaj je odvisni govor v angleščini in kdaj ga uporabimo

Odvisni govor običajno sporoča vsebino tuje izjave, premi govor (direct speech) pa navede dobesedne besede v narekovajih. V angleškem jeziku se za odvisni govor uporablja izraz reported speech. V večini primerov ga boste potrebovali takrat, ko o preteklem pogovoru poročate naprej, na primer ko sodelavcu prenesete, kaj natančno je stranka zahtevala.

Vsak stavek v odvisnem govoru ima dva dela: uvodni stavek (reporting clause) pove, kdo govori (She said, He told me), poročani stavek (reported clause) pa nosi vsebino (that she was tired). Veznik that lahko izpustite: I told my wife (that) I didn’t want a party.

Zakaj je odvisni govor za slovenske govorce poseben izziv

Slovenščina načeloma nima sosledice časov. Za slovanske jezike namreč velja, da v večini primerov ne poznajo strogega prilagajanja glagolskega časa v odvisniku glede na čas v glavnem stavku (consecutio temporum). Pri obravnavi odvisnega govora se tako hitro opazi, da je slovenščina jezik brez te specifične slovnične značilnosti, kar predstavlja pomembno razliko v primerjavi z angleščino (viri: revija Linguistica, 2014; Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU).

Slovenščina glagolski čas v odvisniku uporabi za razmerje med dogodkoma: sedanjiška oblika izraža istodobnost, pretekliška preddobnost. „Rekel je, da je bolan” pomeni, da je bil bolan takrat, „rekel je, da je bil bolan” pa, da je bil bolan že prej.

V angleščini se obe obliki prevedeta z nazaj pomaknjenim časom: He said he was ill in He said he had been ill. Ker slovenska struktura tega premika ne zahteva, je operacija za slovenskega govorca nova. Od tod pogosta napaka: He said he is ill tudi takrat, ko bolezen ne traja več in angleščina zahteva He said he was ill.

Kako deluje premik časa (backshift): vseh osem premikov

 

Pri backshiftu se glagolski čas pomakne en korak v preteklost: present simple postane past simple, present perfect postane past perfect, will postane would. Razlog je preprost, med izrečenim in poročanim je minil čas. Cambridge Dictionary navaja osem premikov.

Premi govor	Odvisni govor	Primer
present simple	past simple	‘I work in a bank.’ → Daniel said he worked in a bank.
present continuous	past continuous	‘The baby’s sleeping!’ → He told me the baby was sleeping.
present perfect simple	past perfect simple	‘I’ve hurt my leg.’ → She said she’d hurt her leg.
present perfect continuous	past perfect continuous	‘I’ve been working.’ → She said she had been working.
past simple	past perfect simple	‘We lived in China.’ → She told me they’d lived in China.
past continuous	past perfect continuous	‘It was raining all day.’ → He told me it had been raining all day.
will (prihodnjik)	would (future-in-the-past)	‘Jane will be late.’ → He said that Jane would be late.
past perfect	brez spremembe	‘Had the girls already left?’ → He asked if the girls had already left.

Trije premiki pokrivajo večino vsakdanjih primerov: present simple v past simple, present continuous v past continuous in present perfect v past perfect. Zadnji slovenskim govorcem pogosto uide, ker slovenščina za present perfect in past simple uporabi isti preteklik.

Trajniki gredo za isti korak nazaj: present continuous postane past continuous, present perfect continuous pa past perfect continuous. Ta dva premika večina razlag izpusti.

Za korak nazaj gre tudi past continuous, ki postane past perfect continuous. Prihodnjik z will se spremeni v would, obliko, ki ji jezikoslovje pravi future-in-the-past.

Kaj se zgodi z modalnimi glagoli

Cambridge Dictionary modalne glagole deli na tiste, ki se v odvisnem govoru spremenijo, in tiste, ki ostanejo enaki. Spremenijo se will, can, may, shall in must v pomenu obveznosti. Would, could, should in might so že pretekle oblike in naprej nimajo kam, ought to, used to in needn’t pa pretekle oblike sploh nimajo. Več o njih najdete v članku o modalnih glagolih.

Modalni glagol	V odvisnem govoru	Primer
will	would	He promised they would be there.
shall	would, v vprašanjih should	She asked if she should open it.
can	could	He added that he could see me at 2.30.
may (možnost)	might	She said she might be back later.
may (dovoljenje)	could	He said we could wait in the hallway.
must (obveznost)	had to	She said we had to pay by 30th April.
must (domneva)	brez spremembe	She said it must be awful to live there.
would, could, should, might, ought to, used to, needn’t	brez spremembe	He warned that it might snow that night.

Kdaj časa ne premaknemo

Časa običajno ne premaknemo, kadar je prvotna izjava še vedno resnična, relevantna ali pa se dogodek sploh še ni zgodil. V večini takšnih primerov slovnično pravilo dopušča, da ohranimo osnovni čas, saj s tem najlažje ohranimo točnost samega sporočila. Sprememba časa v odvisnem govoru torej ni zgolj stroga matematična operacija, ampak je predvsem smiselna odločitev, ki se prilagaja danemu kontekstu.

1. Uvodni glagol je v sedanjiku. Pri says ali tells časa običajno ne premikamo: Sheila says they’re closing the motorway tomorrow.
2. Vsebina še vedno drži. He told me his brother works for an Italian company. Brat tam še dela.
3. Splošne resnice. British Council: „If we’re talking about something that everybody knows is true, we normally use the present tense.” Primer: Mary said she loved visiting New York because it’s such an exciting city.
4. Past perfect. Naprej ni kam, oblika ostane.
5. Modalni would, could, should in might. So že pretekle oblike, zato se ne premaknejo naprej; ought to, used to in needn’t pretekle oblike nimajo.
6. Drugi in tretji pogojnik. He said he would buy it if he had the money. Ker se would ne spremeni in past perfect ne premakne, angleški pogojni stavki ostanejo takšni, kot so.

Premaknjeni čas ne pove ničesar o tem, ali izjava še drži. He said he liked coffee ne pomeni, da mu kava zdaj ni več všeč: pove le, da je bila izjava izrečena v preteklosti.

Kadar želite poudariti, da izjava še drži, čas običajno pustite pri miru. Pri splošno veljavnih dejstvih sta namreč v večini primerov pravilni obe možnosti: because Robert de Niro is her favourite actor in … was her favourite actor.

Kdaj je backshift izbira in ne pravilo

Kadar sta premaknjena in nepremaknjena oblika obe pravilni, backshift običajno postane izbira perspektive. Poročevalec se v takšnih primerih večinoma odloča med zunanjo perspektivo, kjer je v ospredju izvirni govorec, in notranjo, kjer je v ospredju sporočilo. Zunanja perspektiva čas premakne, medtem ko ga notranja v večini primerov pusti nespremenjenega (Vir: Silvana Orel Kos).

The company said the product was safe. poročevalca od trditve odmakne in odgovornost prenese na podjetje. The company said the product is safe. zveni kot splošno veljavna ugotovitev, s katero se poročevalec bolj poistoveti. Slovenščina to izrazi z besedami, ne s časom: „naj bi bil varen” proti „je varen”. Angleščina z glagolskim časom torej pove tudi, koliko se od povedanega distancirate.

Zaimki, časovni in krajevni izrazi: kaj se še spremeni

V odvisnem govoru se poleg glagolskega časa spremenijo tudi zaimki ter časovni in krajevni izrazi. Zaimek se prilagodi osebi, ki poroča: I postane he ali she, my postane his, you pa he, she ali they. Kadar poročate svoje besede, ostane nespremenjen. Primeri v obeh tabelah so Cambridgeevi.

Premi govor	Odvisni govor	Kaj se je zgodilo
‘I don’t want to shock people,’ Tom said.	Tom said he didn’t want to shock people.	I → he
‘You need to be here at nine,’ George told Beatrice.	George told Beatrice she needed to be there at nine.	you → she, here → there
‘I’ll look after Toby,’ I said.	I said I would look after Toby.	brez spremembe, poročam svoje besede

Izrazi, vezani na kraj in trenutek govora (here, now, today, tomorrow), se premaknejo enako kot glagolski čas, kadar o pogovoru poročate drugje ali drug dan.

Premi govor	Odvisni govor	Primer
this / these	that / those	at this moment → at that moment
now	then, at that moment	‘I want it now.’ → He said he wanted it then.
today	that day	…she was planning to do it that day.
yesterday	the day before	kadar poročamo pozneje
tomorrow	the next / following day	‘I’ll meet you here tomorrow.’ → …there the next day.
ago	before	three weeks ago → three weeks before
here	there	‘Wait here.’ → He told us to wait there.

Pretvorba časovnih in krajevnih izrazov običajno ni povsem avtomatična. Izrazi, kot so this, here in today, v večini primerov ostanejo nespremenjeni, če se same okoliščine niso spremenile (vir: British Council). Če na primer še vedno stojite pred isto hišo, je povsem pravilna uporaba: He said this was his house.

Say ali tell in kateri glagoli še uvajajo odvisni govor

Razlika med say in tell je slovnična. Tell zahteva osebo neposredno ob sebi (He told me that he would be late), say je ne more imeti in potrebuje predlog to: She said to me, ‘I’m your cousin.’ Obliko He said me… Cambridge navaja med tipičnimi napakami.

Tell brez osebe ne stoji: She told that she would wait ni pravilno, pravilno je She said that… ali She told us that… Izjema so zveze tell the truth, tell a lie in tell a joke. Pri navajanju vprašanj v premem govoru uporabimo say: ‘Are you going now?’ she said.

Angleščina ima precej natančnejše uvodne glagole od say: Cambridge jih našteva petnajst, od admit in announce do point out, protest in warn. Med njimi so tudi frazni glagoli, na primer point out, zato jih je smiselno usvajati skupaj. Vežejo se po treh vzorcih.

Vzorec	Glagoli	Primer
glagol + that stavek	say, tell, admit, announce, explain, insist, point out, warn	The builder pointed out that the roof was in very poor condition.
glagol + nedoločnik	advise, agree, decide, offer, promise, refuse, remind	She promised to do the report by Friday.
glagol + oblika na -ing	admit, apologise for, deny, insist on, mention, suggest	She suggested taking a break.

Kako poročamo vprašanja

 

V odvisnem vprašanju vprašalni besedni red izgine, saj se struktura stavka spremeni. Odvisni stavek namreč prevzame trdilno obliko, kar pomeni, da si besede sledijo v zaporedju osebka in glagola. Pri tej pretvorbi pomožni glagoli do, does in did praviloma preprosto odpadejo. Prav tako na koncu takšnega preoblikovanega stavka običajno ni več vprašaja, temveč uporabimo piko.

• Da/ne vprašanja uvedemo z if ali whether, pogostejši je if: ‘Do you work from home?’ → He asked me if I worked from home.
• Vprašanja z vprašalnico jo obdržijo: ‘What time does the train leave?’ → He asked me what time the train left.
• Besedni red je trdilni: I asked her where the bus station was, ne where was the bus station.
• Brez vprašaja: He asked me why I was so upset.

Odvisna vprašanja uvajajo tudi enquire, want to know in wonder: ‘Did you bring your passports?’ → She wanted to know if they’d brought their passports.

Tudi pri vprašanjih backshift običajno ni strogo obvezen. V praksi pogosto velja, da sta obliki He asked me where I was from in He asked me where I am from obe pravilni, saj posameznikov izvor predstavlja trajno dejstvo.

Kako poročamo ukaze, prošnje in prepovedi

Ukaze in prošnje običajno poročamo z vzorcem, ki vključuje glagol, osebo, to in nedoločnik. Poročani stavek ukaza se v večini primerov oblikuje tako, da vsebuje nedoločnik s to: ‘Leave at once!’ they ordered. → They ordered us to leave at once. Podobno velja pri prošnjah: ‘Can you hold this for me?’ → She asked me to hold it.

Prepoved tvorimo z not to, nikalnica stoji pred to: ‘Don’t go in there!’ → The police officer warned us not to go in there. British Council za ta vzorec navaja šest glagolov: tell, order, instruct, warn, advise in encourage. Pri tell pred osebo ne postavimo predloga: told us to wait, ne told to us to wait.

Tipične napake slovenskih govorcev pri odvisnem govoru

Slovenski govorci pri odvisnem govoru delajo šest tipičnih napak: pri premiku časa, pri besednem redu v odvisnem vprašanju in pri izbiri med say in tell. Pravilne oblike so po Cambridge Dictionary in British Councilu, razvrstitev po pogostosti pa je opažanje iz naše prakse.

Napaka	Pravilno	Zakaj se zgodi
He said he is tired, ko utrujenost ne traja več	He said he was tired	Slovenščina sedanjika ne premakne: „rekel je, da je utrujen”.
He says he was tired	He says he is tired	Pri uvodnem glagolu v sedanjiku premika ni, pravilo se uporabi po nepotrebnem.
She asked me where did I live	She asked me where I lived	Slovenščina vprašalnega reda ne spreminja, angleščina ga odpravi.
He asked me do I like pizza	He asked me if I liked pizza	Slovenščina pomožnika nima, zato do ostane, if pa izpade.
He said me that he would be late	He told me… ali He said to me…	Slovenščina ima en glagol z dajalnikom: „rekel mi je”.
The guide told the children to not touch the screen	… not to touch the screen	Nikalnica stoji pred to, ne za njim.

Ločila se v obeh jezikih razlikujejo. V premem govoru je med uvodnim in poročanim stavkom običajna vejica (He said, ‘I’m not paying £50 for that.’), Cambridge pa dopušča tudi dvopičje (The officer replied: ‘It is not possible…’). V odvisnem govoru vejice ni, kadar uvodni stavek stoji prvi.

Vaje za odvisni govor: osem nalog z rešitvami

Osem nalog za odvisni govor v angleščini cilja na napake, ki izvirajo iz slovenščine, rešitev z razlago je pod vsako. Za več gradiva si oglejte, kako vaditi angleščino zunaj delovnih listov.

1. Pretvorite: Ana said, ‘I work in Ljubljana.’

   
   

   Rešitev: Ana said (that) she worked in Ljubljana. Present simple gre v past simple. Slovenščina reče „Rekla je, da dela v Ljubljani”, zato se ponuja works.

2. Pretvorite: ‘I saw the film last week,’ he told me.

   
   

   Rešitev: He told me (that) he had seen the film the week before. Past simple gre v past perfect, last week v the week before. Slovenščina uporabi isti preteklik, zato past perfect izpade.

3. Popravite: He said me that he would be late.

   
   

   Rešitev: He told me… ali He said to me… Say osebe ne more imeti neposredno ob sebi, tell jo zahteva.

4. Pretvorite: ‘Do you speak German?’ she asked me.

   
   

   Rešitev: She asked me if I spoke German. Do izgine, besedni red postane trdilni, doda se if ali whether. Vprašaja ni.

5. Popravite: He asked me where was the station.

   
   

   Rešitev: He asked me where the station was. V odvisnem vprašanju velja trdilni besedni red.

6. Pretvorite: ‘Don’t touch the screen!’ the guide told the children.

   
   

   Rešitev: The guide told the children not to touch the screen.

7. Pretvorite: ‘You must finish it by Friday, and I had already warned you twice,’ the manager said.

   
   

   Rešitev: The manager said (that) I had to finish it by Friday, and that he had already warned me twice. Must (obveznost) gre v had to, past perfect ostane nespremenjen.

8. Kaj je pravilno? Peter says he (a) is / (b) was moving to Berlin next month.

   
   

   Rešitev: Pravilno je (a) is: uvodni glagol je v sedanjiku, dogodek pa se še ni zgodil.

Kako odvisni govor preide iz tabele v tekoč govor

Premike iz tabele v tekoč govor prenesta dva postopka z raziskovalno podporo: razmaknjeno ponavljanje in eksplicitna, usmerjena obravnava vzorca. Metaanaliza 48 eksperimentov (N = 3.411) avtorjev Kim in Webb (2022, revija Language Learning) je pokazala, da ima razmaknjeno ponavljanje srednje do velik učinek na usvajanje drugega jezika in da daljši razmiki znanje dolgoročno obdržijo bolje kot krajši. Metaanaliza 49 študij (Norris in Ortega, 2000, ista revija) je pokazala, da je eksplicitno poučevanje učinkovitejše od implicitnega in da je učinek trajen.

Za odvisni govor to pomeni dvoje: vzorec je treba enkrat zavestno obdelati, nato pa ga srečati v več ločenih ponovitvah. Metaanaliza Kim in Webb se nanaša na razporeditev ponovitev v času, ne na dolžino posameznega dneva učenja, zato intenziven tečaj ponavljanja v daljših razmikih po njem ne nadomesti.

Pogosta vprašanja

Zakaj moramo v angleščini čas premakniti nazaj, če ga v slovenščini ne?

Angleščina pozna sosledico časov, slovenščina pa ne. V slovenščini čas v odvisniku pokaže razmerje med dogodkoma, v angleščini se prilagodi uvodnemu glagolu. Zato „rekel je, da je bolan” postane He said he was ill.

Če rečem „He said he liked coffee”, ali to pomeni, da mu zdaj ni več všeč?

Ne, He said he liked coffee ne pomeni, da mu kava zdaj ni več všeč. Premaknjeni čas pove le, da je bila izjava izrečena v preteklosti. Če želite poudariti, da še drži, ga pustite nespremenjenega: He said he likes coffee.

Kdaj časa ni treba premakniti?

Časa ne premaknemo, kadar je povedano še vedno resnično ali se še ni zgodilo, in kadar je uvodni glagol v sedanjiku. Premika ni niti pri past perfect niti pri modalnih would, could, should, might, ought to, used to in needn’t.

Kakšna je razlika med say in tell?

Tell zahteva osebo neposredno ob sebi (He told me), say je ne more imeti, zato uporabimo say to somebody. Say stoji tudi v premem govoru in pri pozdravih.

Zakaj je „He asked me where did I live” narobe?

Odvisno vprašanje uporabi trdilni besedni red, osebek pred glagolom, brez pomožnega do, does ali did. Pravilno je He asked me where I lived, vprašaja na koncu ni.

Naslednji korak

V Karnionu od leta 1991 poučujemo po metodi Superlearning, ki izhaja iz sugestopedije bolgarskega psihiatra dr. Georgija Lozanova in poudarja sproščeno vzdušje, veliko slušnega vnosa in redno ponavljanje. Angleščino izvajamo individualno ali v dvojicah, po štiri ali osem šolskih ur dnevno. Po izkušnjah iz naše prakse udeleženci napredujejo približno štirikrat hitreje kot pri konvencionalnih metodah, kar je naša ocena in ne izsledek raziskave.

Če se pri odvisnem govoru vsakič znova ustavite, je vaje smiselno postaviti v širši načrt hitrega učenja angleščine. Pred vpisom vam ponudimo brezplačen posvet, na katerem preverimo vašo raven, cilj in razpoložljivi čas ter predlagamo obliko programa. Za termin nas pokličite na 031 328 394 ali pišite na karnion.kranj@siol.net.

Pripravila profesorica Darija Uhan, dolgoletna predavateljica angleškega jezika v centru Karnion.