

Prikaz tipičnega primera Present Continuous – dejanje, ki poteka prav zdaj.
Vas kdaj zmede, kdaj bi morali reči “I work” in kdaj “I am working”? Čeprav se v slovenščini za oba primera pogosto uporablja enak glagolski čas, je v angleščini razlika ključna za razumevanje sporočila. Napačna izbira lahko vašemu sogovorniku pove nekaj povsem drugega, kot ste želeli.
Trajajoči sedanji čas, znan kot Present Continuous, je tisto orodje, s katerim v angleščini oživimo sliko in opišemo akcijo, ki poteka prav zdaj. Razumevanje tega časa je temelj za suvereno komunikacijo, najsi gre za sproščen pogovor ali pomemben poslovni sestanek.
V Karnionu se zavedamo, da suhoparna pravila pogosto zavirajo tekoč govor. Zato vam skozi naš tečaj angleščine po metodi superučenja pomagamo, da te strukture ponotranjite naravno, brez zatikanja. Danes pa si bomo pogledali logiko, ki stoji za tem dinamičnim časom.
Kdaj in kako uporabljamo čas Present Continuous?
Present Continuous (trajajoči sedanji čas) uporabljamo predvsem za opisovanje dejanj, ki se dogajajo v trenutku govorjenja (npr. “I am reading now”), in za začasna stanja (npr. “I am staying at a hotel”). Tvorimo ga s pomožnim glagolom “to be” (am, is, are) in glagolom s končnico -ing. Ključno je, da ga ne uporabljamo za splošne resnice ali navade.
Angleška slovnica je lahko precej logična, če nanjo pogledamo iz pravega zornega kota. Da bi zares razumeli Present Continuous, moramo najprej spremeniti način, kako gledamo na čas.
Ne gre le za to, “kdaj” se nekaj zgodi, ampak “kako” se dogaja. Je dejanje zaključeno, se ponavlja, ali pa smo sredi procesa?

Present Simple je kot fotografija, Present Continuous pa kot video v gibanju.
Najlažje si razliko med navadnim sedanjikom (Present Simple) in trajajočim sedanjikom (Present Continuous) zapomnite s preprosto analogijo.
Predstavljajte si Present Simple kot fotografijo. Je statična, trajna in prikazuje dejstvo (npr. “On je zdravnik”).
Po drugi strani pa je Present Continuous kot video posnetek. Prikazuje gibanje, proces in akcijo, ki se odvija pred našimi očmi (npr. “On pravkar operira pacienta”).
Present Continuous je glagolski čas, ki ga uporabljamo, ko želimo poudariti trajanje ali začasnost dejanja. Ne zanima nas, ali se dejanje ponavlja vsak dan.
Zanima nas izključno to, da dejanje v tem trenutku še ni končano. Smo “sredi” nečesa.
Brez uporabe tega časa bo vaša angleščina zvenela okorno in nenaravno. Če bi nekoga vprašali “What do you do?” namesto “What are you doing?”, bi ga spraševali po njegovem poklicu, ne pa po tem, kaj počne tisti hip.
S pravilno rabo pokažete, da razumete nianse jezika. To sogovorniku sporoča vašo strokovnost in gradi zaupanje v poslovnem ali zasebnem okolju.
Mnogi učenci mislijo, da se ta čas uporablja samo za tisto, kar počnemo “zdaj”. Vendar je njegova uporaba širša in zelo uporabna v različnih kontekstih.
Poglejmo si štiri glavne situacije, kjer je Present Continuous nepogrešljiv.

Najpogostejša raba: dejanja, ki se dogajajo točno v trenutku govorjenja.
To je najbolj osnovna in pogosta raba. Uporabimo ga za dejanja, ki se dogajajo točno takrat, ko o njih govorimo.
Uporabljamo ga tudi za situacije, ki so začasne in ne bodo trajale večno. S tem sogovorniku sporočimo, da to ni naše stalno stanje.

Za fiksne dogovore v bližnji prihodnosti Angleži raje uporabijo Present Continuous.
Tukaj mnogi delajo napake. Za fiksne dogovore v bližnji prihodnosti (ko imamo že določen čas in kraj) Angleži najraje uporabijo Present Continuous, ne pa “will”.
Ko opisujemo procese, ki se spreminjajo, rastejo ali padajo, je ta čas edina pravilna izbira. To je zelo pogosto v poslovnem jeziku.

Formula je preprosta: osebek + glagol “biti” + končnica -ing.
Dobra novica je, da je tvorba tega časa ena izmed najbolj preprostih v angleški slovnici. Ne potrebujemo zapletenih tabel nepravilnih glagolov.
Potrebujete le dve sestavini: glagol “biti” in glavni glagol z repom.
Osnovna formula se glasi:
SUBJECT + AM/IS/ARE + VERB-ING
Bistveno je, da ne pozabite na pomožni glagol (am, is, are). To je najpogostejša napaka začetnikov.
Poglejmo si nekaj primerov, ki jih lahko uporabite v službi:
Čeprav večini glagolov samo dodamo -ing (work -> working), obstajajo majhne izjeme pri zapisu:
Tudi tukaj velja preprosto pravilo: vse se vrti okoli glagola “to be”. Pozabite na “do” ali “does”, ki ju uporabljamo pri navadnem sedanjiku.
Za zanikanje preprosto dodamo besedo “not” za glagolom biti.
Pri vprašanjih zamenjamo vrstni red osebka in glagola “to be”.
V angleščini obstaja skupina glagolov, ki se upirajo “gibanju”. Imenujemo jih statični glagoli (Stative Verbs).
Uporaba teh glagolov s končnico -ing je ena najpogostejših stilskih napak, ki takoj izda tujega govorca.
To so glagoli, ki opisujejo stanje, ne pa akcije. Stanja so v angleščini dojeta kot trajna ali trenutno veljavna dejstva, ne kot procesi.
Zato rečemo “I know” (Vem) in nikoli “I am knowing”.

Glagoli čutenja in mišljenja se redko uporabljajo v trajajoči obliki.
Te glagole si najlažje zapomnite po kategorijah:
Angleščina ima rada izjeme. Če se pomen glagola spremeni iz stanja v akcijo, lahko uporabimo Present Continuous.
Primer glagola “have”:
Primer glagola “think”:
Pri učenju angleščine nas pogosto zavede materni jezik. Raziskave kažejo, da učenci pogosto prenašajo vzorce iz svojega prvega jezika, kar vodi do specifičnih napak (Vir: Graf, 2017).
Poglejmo si, kje Slovenci najpogosteje “zgrešimo”.
Slovenščina ima samo en sedanjik. Ko rečemo “delam”, to lahko pomeni “delam zdaj” ali “delam v tovarni (splošno)”.
Zato Slovenci pogosto rečejo “I work now” namesto pravilnega “I am working now”.
To je klasična napaka. Ker v slovenščini ne rečemo “Jaz sem delajoč”, v angleščini pogosto izpustimo glagol biti.
Narobe: She working clearly. Pravilno: She is working clearly.
Kot omenjeno zgoraj, pogosto slišimo “I am liking this idea.” Čeprav se to v modernem slengu včasih pojavlja, je v formalni in pravilni angleščini to napaka. Pravilno je: “I like this idea.”

Razumevanje razlike med rutino in trenutnim dogajanjem je ključno.
Razumevanje razlike med tema dvema časoma je prelomna točka pri učenju.
Present Simple uporabljamo za rutine, dejstva in vozne rede. Present Continuous uporabljamo za dejanja v teku, začasna stanja in osebne plane.
Te besede so kot prometni znaki, ki vam povedo, kateri čas uporabiti:
Če vidite te besede, boste verjetno uporabili navaden sedanjik:
Teorija je jasna, sedaj pa poskusite znanje uporabiti. Rešitve najdete na koncu vaj.
Dopolnite glagole s pravilno obliko:
Postavite besede v pravilen vrstni red:
Izberite pravilno obliko (Simple ali Continuous):
Rešitve: Vaja 1: making, sitting, studying. Vaja 2: Are you listening to me?, She is not working today. Vaja 3: is running, drink, am drinking.
Študije so pokazale, da interaktivne vaje in kontekstualno učenje znatno zmanjšajo napake pri uporabi glagolskih časov (Vir: Buliņa, 2017).

V alfa stanju se slovnični vzorci zasidrajo v spomin 4-krat hitreje.
Poznavanje pravil je eno, uporaba v hitrem pogovoru pa nekaj povsem drugega. Mnogi naši udeleženci v Karnionu “v teoriji” vse znajo, a ko morajo spregovoriti, zamrznejo.
V Karnionu uporabljamo metodo dr. Lozanova, kjer vsebine poslušate v sproščenem alfa stanju. To omogoča, da se vzorci (kot je “I am working”) zasidrajo v dolgoročni spomin 4-krat hitreje.
Namesto da bi med govorom razmišljali o pravilih (“Aha, zdaj je trenutek, moram dodati -ing…”), stavek pride iz vas naravno, kot v maternem jeziku.
Strah pred napakami je največja ovira. Naša metoda superučenja v kombinaciji z individualnim pogovorom ustvari varno okolje, kjer možgani ne preklopijo v stresni način (beta valovanje), temveč ostanejo odprti za sprejemanje.
Uporaba rumene svetlobe v našem centru spodbuja nastajanje serotonina in endorfinov. Ko ste sproščeni, se informacije “prilepijo”. Tako Present Continuous ne bo več le lekcija iz učbenika, ampak orodje, ki ga suvereno uporabljate.
Da, vendar ima specifičen pomen. Običajno “always” sodi k Present Simple. Če pa rečemo “He is always complaining” (On se vedno pritožuje), s tem izrazimo nadležnost dejanja. Pokažemo, da nas to moti.
Glagol “love” je statični glagol in se načeloma ne uporablja z -ing. McDonald’s je slogan uporabil namerno, da bi poudaril, da gre za aktivno uživanje in doživetje v tistem trenutku, ne le za splošno dejstvo. V formalnem jeziku se temu izognite.
To imenujemo “future arrangements”. Če imate nekaj že dogovorjeno in vpisano v koledar (npr. sestanek, letalo, večerja), uporabite Present Continuous. Primer: “I am seeing the doctor next Tuesday.”
Čas Present Continuous je kot kamera, ki vašemu pripovedovanju doda gibanje in življenje. Omogoča vam, da natančno opišete, kaj se dogaja zdaj, kakšni so vaši plani in kako se svet okoli vas spreminja.
Vendar pa je branje o plavanju drugačno kot skok v vodo. Če želite to znanje pretvoriti v aktivno, tekoče govorjenje brez zadrege, vas vabimo v Karnion.
Za širše razumevanje vseh časov obiščite
pregledni vodič o angleških časih.
Če želite znanje pospešiti, spoznajte naš
intenzivni individualni tečaj angleščine.
Pripravila profesorica Darija Uhan, dolgoletna predavateljica angleškega jezika v centru Karnion.
Sorodne teme: