Ko nam je težko, ko pridemo iz kakšnega od zatohlih prenatrpanih prostorov ali ko nam dveletnik še desetič koraka proti glavni cesti, GLOBOKO VDIHNEMO, dvakrat če je potrebno. To se zgodi tako nezavedno, nezavedno dihamo zrak, ker nezavedno in naravno naši možgani potrebujejo več kisika.
Morda se premalo zavedamo, da dandanes ne dihamo čist zrak, dihamo plitko, prešibko in še to zrak, ki vključuje premalo kisika. Na ta način naše celice ne dobijo zadostne količine. Celica pa brez kisika umre. Zato jo moramo negovati in zavestno v naše telo vnašati zadostne količine kisika. Poleg globokega zavestnega dihanja in rekreacije so danes na voljo kisikove kure, hiberbarične komore in drugi medicinski pripomočki, ki nam pomagajo k dobremu počutju, boljšemu spominu in mladostnejšemu videzu.
Kisik je kemijski element s simbolom O, atomsko maso 8 in težo [15.99903; 15.99977]. Je najpomembnejši element na zemlji in odločilen v procesu dihanja.
Veliko glavnih razredov organskih spojin v živih organizmih, na primer proteini, nukleinske kisline, ogljikovi hidrati in maščobe, vsebujejo tudi kisik. Prisoten je tudi v anorganskih delih organizmov, na primer v lupinah školjk in polžev ter v kosteh in zobeh. Večino mase živih organizmov sestavlja voda, v kateri sta vezana kisik in vodik (voda tvori približno dve tretjini človekove telesne mase). Kisik iz ozračja in vode je potreben za dihanje in ohranitev skoraj vsega življenja na Zemlji. Elementarni kisik proizvajajo cianobakterije, alge in zelene rastline, vsa živa bitja pa ga porabljajo za celično dihanje.
Največja vsebnost kisika je v okoljih, kjer se vrši fotosinteza. Se še spomnimo, kaj to je in kako nastane? Naraven proces, pri katerem iz ogljikovega dioksida iz zraka, vode in sončne svetlobe nastajata glukoza kot hrana za rastline in kisik, ki ga rastlina odda nazaj v zrak. Največ kisika na kopnem izdelajo gozdovi, kot življenjski prostor z najbolj gosto posejanimi zelenimi rastlinami. Sicer pa je po nekaterih podatkih najbolj neumorna pridelava kisika v oceanih, s pomočjo alg in cianobakterij. Prost kisik se torej nahaja tudi v vodi.
Ljudje razmišljamo jasneje in delamo učinkoviteje, če možgani dobijo zadostno količino kisika. Teža možganov predstavlja samo 2 % celotne telesne teže, vendar zahtevajo kar 20 % kisika, ki ga dobimo v telo. Kisik je prvi pogoj za življenje in zdravje. Vsak dan vdihnemo približno 11 300 litrov kisika. Takšna količina ravno zadošča za ohranjanje 75 trilionov naših celic.
Posledica premajhnega vnosa kisika v telo neposredno vodi k utrujenosti, glavobole, nadaljuje pa se v resnejša stanja in obolenja. Telesne celice, ne glede na njihovo funkcijo, za svoje normalno delovanje, prehranjevanje, gibanje, rast in razmnoževanje potrebujejo kisik. S pomanjkanjem le-tega postanejo manj učinkovite, hitreje se starajo in pešajo. Če smo dolgo premalo oskrbljeni s kisikom, telo ne more odvajati strupov, ki se kopičijo v njem in rušijo kislo – bazično ravnovesje. Telo postane vse bolj zakisano in znova ustvarja idealne pogoje za razrast virusov, bakterij, glivic in mikrobov, ki dodatno rušijo odpornost organizma. V boju z njimi telo dodatno porablja zaloge kisika, kar vodi v začaran krog, ki ga lahko označimo kot bolezen.
Na drugi strani pa se vam bodo bistveno izboljšale ne samo telesno počutje, temveč tudi kognitivne sposobnosti, ob zadostnem ali večjem dotoku kisika v organizem.
Če dobimo dodatno količino kisika v organizem, pa se bo naš spomin znatno izboljšal med 20-30%.
Zgoraj navedena študija je raziskovala zdrave, mlade posameznike in ugotavlja, da je se je pomnenje novih besed izrazito izboljšalo pri tistih, ki so imeli dodatno apliciran kisik. Priklic besed so zahtevali najprej po 10min in nato še po 24 urah. V obeh primerih je so bili neverjetno boljši rezultati v pomnenju v primerjavi s tistimi, ki dodatnega kisika niso prejemali.
Podobne učinke o povečanju kognitivnih zmogljivosti študija navaja pri starejših ljudeh, s slabšanjem spomina, ki vodijo v nerealno zaznavanje in lucidnost.
Kisik je torej osnovna hrana za memorizacijo, kako pa lahko dodatno povečamo vnose kisika?
UČINKI KISIKOVE KURE po dr. Ardenu:
Klinične študije
Kisikovo kuro je najbolje aplicirati 2x dnevno po 45 min do ene ure. Absorpcijo kisika lahko pospešimo z dodatno masažo ( npr. shiatsu), ki nam odpre točke, da je absorpcija hitrejša in učinkovitejša. Kisik se vdihava po kisikovi cevki, zato je primeren tudi za otroke ali ljudi, ki imajo strah pred kisikovimi maskami ali še več komorami. Slednje še posebej ni primerno za klavstrofobične ljudi.
Kisikova kura izredno blagodejno vpliva tudi na kožo in ima velik pomlajevalni učinek. Kisikova terapija, ki jemlje zrak iz okolice in s pomočjo posebnega filtra ločuje kisik od ostalih plinov.
Z nanosom čistega kisika se poveča mikrocirkulacija, učvrsti se vezivno tkivo in regenerira kožo ter poveča nivo vlage v koži in je primerna nega za vse tipe kože.
Kisikovo kuro običajno kombinirajo s kozmetičnimi preprati, da se doseže še večji efekt. Uporablja se pri revitalizaciji, glajenju gubic, za ožanje por, za čvrstejšo in bolj napeto kožo.
Hiperbarična kisikova terapija poveča sproščanje kisikovih prostih radikalov, ki so visoko reaktivne spojine in imajo pomembno vlogo pri obrambi pred patogenimi mikrobi. Stimulira sproščanje rastnega faktorja in zarodnih celic, ki sodelujejo pri celjenju tkiv.
Pri hiperbarični kisikovi terapiji dihamo 100% kisik v hiperbarični komori, kjer je zračni tlak do 3x višji od normalnega atmosferskega tlaka. ( vir: rrmedical.si)
Hiperbarična komora se uporablja pri zdravljenju različnih obolenj:
KISIK je naša prva hrana, zato je zelo pomembno, da ga dihamo zavestno in pazimo tudi našo naravo, da bo zrak, ki ga dihamo vseboval čim več kisika. Odgovorno je tudi, da pazimo na naše okolje, morja in gozdove. Ko bomo naslednjič zavestno vdihnili, sedaj poleti ob morju ali v senci mogočnega hrasta, se bomo zavedali zakaj. Zavesten vdih vam želimo!