OTROK, ODRASLI, STARŠ. KATERO IGRO IGRAM?

V svetu že dolgo  priznana  t.i. Transakcijska analiza,  s katero se srečujemo pri treningu Dialogike ali pa v kombinaciji s superlearningom Karnion v angleškem jeziku je odlično orodje, da na prav poseben način spoznamo svojo osebnost ter za začetek opazujemo kako v določenih situacijah reagiramo.

Kot smo pisali že v enem izmed prejšnjih blogov imamo vsi v sebi OTROKA ( kreativnega in trmastega), STARŠA ( svetovalnega ali kritičnega) ter ODRASLEGA.

Starš v naši osebnosti se oblikuje do 5 leta starosti. To so posnetki zunanjih dogodkov ( naučeni koncept življenja), medtem ko je OTROK, ki se ravno tako razvija do petega leta t.i. čutni koncept življenja, to so posnetki notranjih dogodkov. Odrasli se razvija od 10 meseca naprej in je odgovoren za posnetke zaznav, posnetih in obdelanih skozi raziskovanje in preizkušanje ( miselni koncept življenja). V teh zgodnjih letih je odrasel še krhek in plašen. Zahteve Starša in Otrokov strah ga zlahka stisneta v kot. Ko mati ob kristalni vazi zakliče: »Ne, ne, ne dotikaj se tega!« se otrok umakne in morda zajoka, a ob prvi priložnosti gre in se dotakne, da preveri kaj je na stvari. Kljub vsem oviram in preprekam, ki mu jih mečemo pod noge, Odrasli v večini ljudi preživi in se v procesu odraščanja vse bolj krepi.

 

Pa poglejmo še , kako se naše tri podosebnosti  obnašajo v praksi:

DIALOG1:

A: »Septembra imamo za posatvitev sejma na voljo manj kot 6 dni, razstaviti pa moramo več artikolov- dodatno 2. Prosim, da kot vodja postavitve poskrbiš, da bomo pravočasni in da bo naloga opravljena. Če potrebuješ pomoč, mi prosim povej.«

Možni odgovori OSEBE B po različnih podosebnostih:

Kritični starš: »Sem ti že povedal, da je za postavitev premalo časa, sploh s takšnimi sodelavci, ki večino časa preživijo na malici.«

Svetovalni starš: »Nič hudega, najbolje je da se pogovoriš z monterji in jim poveš, da bodo morali delati več in hitreje. Še bolje, če si ves čas zraven nas in monterje vzpodbujaš.«

Kreativni otrok: »Jaz sem bom že potrudil, samo jaz ne bom kriv, če ne bomo uspeli, ker nisi planirala dovolj dni za postavitev. No saj bomo videli, mogoče bo šlo.«

Trmasti otrok: »To je nemogoče, tudi če bi imel na voljo celo vojsko monterjev. Znajdi se po svoje.«

Odrasli: »Nalogo bom opravil le z večjim ptevilom ljudi. Pripravil sem že spisek in razpored monterjev. Smatram, da bomo tako uspeli, za vsak slučaj pa imam v rezervi še dva monterja. O napredovanju bom poročal dnevno ter če se kje zatakne bom prosil za dodaten nasvet ali pomoč.

Zgoraj je primer, kako sami odreagiramo v določenih situacijah. Ali odreagiramo skozi starša, odraslega ali otroka. Prvi korak je, da ozavestimo naše strukture, ki jih imamo shranjene včasih globoko v podzavesti. Sploh otrokova čustva so tista, za katere včasih porabimo kar nekaj energije in volje, da odkrijemo iz kje naše reakcije izvirajo in jih nato pozdravimo. Vendar samo na ta način lahko jutri delujemo drugače, na drugačen način, bolj zavestno, bolj čuječe.

 

Poglejmo še en primer transakcije:

DIALOG 2

Oseba A: »Danes sem kupila novo torbico. Moj mož bo spet zavijal z očmi. Všeč mu je, da sem urejena, a se pritožuje, da preveč zapravljam.«

Možni odgovori osebe B ( npr. prijateljice).

Svetovalni starš: »Menim, da bi bilo najbolje da mu sploh ne omenjaš. Najbrž sploh ne bo opazil.«

Kritični starš: »Pa kaj si spet delaš težave? Saj si že vnaprej vedela, da bodo težave. Potem se pa pritožuješ da nimaš denarja.«

Kreativni otrok: »Pa misliš, da bo opazil? Koliko je stala torbica? Si jo res tako želiš? Saj bo vse vredu, ti jaz pomagam moža prepričati, da ta nova torbica najbolj paše na obleko, ki ti jo je kupil za rojstni dan.«

Trmasti otrok: »Tvojemu možu tako ali tako nič ni všeč. Če bi naokoli hodila s še tako oguljeno torbico, bi pa še bolj gunčal.«

Odrasli: »Vidim, da si res v stiski. In te skrbi, kaj bo rekel tvoj mož. Če mu obrazložiš, da jo potrebuješ za zabavo, ki jo prireja njegov šef te bo verjetno razumel.

Ko smo v stiski in nas preplavijo čustva največkrat odreagiramo po starem vzorcu, na tisti način, ki je najlažji, največkrat uporabljen. Zelo velikokrat je to tudi način, ki smo ga doživčjali pri naših starših ali skrbnikih.

Predvsem t.i. Starš se pojavlja v prepovedih, v etiketiranju, v prepričanjih, ki so nam bile družbeno vsiljene ali prepričanjih, ki smo jih podedovali od naših prednikov.

Zato je še toliko bolj pomembno, da ozavestimo svoje vzorce in jih tako ali drugače počasi pretvarjamo v bolj učinkovito delovanje in  ljubeče čustvovanje.

 

DIALOG 3

Oseba A: »Prejšnji mesec smo uvajali nov informacijski. Za nekatere zaposlene je to pozitivno, večina pa novega sistema ne mara preveč, saj zahteva dodatno delo in disciplino.«

Možni odgovori osebe B:

Svetovalni starš: »Svetujem, da še enkrat vsem razložiš prednosti. Nekateri ljudje morjo pač večkrat slišati isto stvar. Veš, vsaka sprememba je stres.«

Kritični starš: »Kaj se sploh ukvarjaš z njimi. To je potrebno avtoritarno vodenje in pika. Nov sistem je tukaj in ga morajo uporabljati. Meni se nič ne smilijo.«

Kreativni otrok: »Ali ste dobro razmislili, ko ste uvajali nov sistem, je res tako dober? Kaj pravijo pa stranke. Imate boljše rezultate. Koliko je pa stal? Kdaj bo povrnejna investicija?«

Trmasti otrok: »To je itak brez veze. Plačaš sistem na koncu pa ljudje itak želijo delati po starem in je nemogoče vpeljati spremembe na normalen način. Same težave.«

Odrasli: »Ne skrbi, saj bo sčasoma vse ok. in veliko bolje. Ljudje potrebujemo nekaj časa, da se vpeljemo v spremembe. Vzrajati v dialogu in spodbujati je najboljša pot.

Ko bi ljudje le zmogli čim večkrat delovati iz pozicije Odraslega, pa se včasih že ob najmanjšem problemu zataknemo in potem trošimo energijo svoje zaloge, ki bi jih lahko bolj učinkovito izkoristili  v kakšno drugo smer, bolj učinkovito.

Verjemite, če delujemo pretežno iz odraslega bodo naša čustvovanja in nato delovanje mnogo bolj učinkovita, mi pa se bomo počutili izpolnjeni in srečni.

Bodimo odrasli in svet bo lepši.  🙂