Strah je votel, okrog ga pa nič ni

Stavek, ki mi ga je velikokrat ponovil moj pokojni dedek. Takrat, ko sem bila prestrašena kot majhna deklica, sem si včasih ta stavek kar ponavljala kot mantro. Takrat, ko me je bilo strah teme, ko sem se sama vračala iz šole, 2km peš skozi gozd, ko sem v temi iskala novorojene mucke na seniku, ko smo plezali na češnje in sem se bala višine. Vedno znova sem kar intuitivno pomirjala svoje telo, svoj um. Amigdale so se umirile in s tem celoten organizem. Ker je bilo moje okolje zdravo je telo imelo dovolj časa, da se regenerira, da vzpostavi svoje ravnovesje. Mnogi otroci tega sveta žal te sreče nimajo: tisti npr. ki živijo v vojni ali »virusu št.1« na svetu, ki vsak dan pokosi več kot 8.000 otrok- lakoti. Ampak tisto se ne dogaja dovolj blizu in ne ogroža temeljev kapitalističnega gospodarstva, kajne?

 

Otrok se odziva instinktivno, odrasli imamo izbiro

Lakota, vojna, virus, bolezen, ločitev, izguba službe nam torej izzoveta stresni odziv. Otrok se težko odloča, kako se bo odzval. Odrasli pa do neke mere vendarle lahko vplivamo na svoj odziv, na svoja ravnanja, predvsem vplivamo na svoje mišljenje.

V telesu se pri vseh situacijah sproži enak hormonski odziv, kot sem pisala  v prejšnjem blogu. Dojenčkovi možgani so npr. še toliko narazviti, da ne ločujejo kdaj jim  zares preti nevarnost  in kdaj je morda mama šla le v kuhinjo po stekleničko z mlekom. Vedno odreagirajo na isti način. Z neizmernim jokom. Z razvojem naši možgani bistveno hitreje dojamejo kdaj je lažni alarm. Vendar kot sem pisala je nevarnost takrat, ko doživljamo dalj časa stres, organizem rabi vedno dalj časa, da se pomiri in je v nekakšni stalni pripravljenosti, kot npr. civilna zaščita v času Covida-19.

 

Kako bomo odreagirali, ko smo dalj časa izpostavljeni stresu, kot se dogaja sedaj globalni družbi?

Uporabili bomo znanje dr. Willama Glasseja in pričeli s pozitivnim mišljenjem.

Glasserjevo navidezno kolo na sprednji pogon nas uči, da brez usklajenih misli in akcije zagotovo, ampak res zagotovo ne bodo občutili čustev, ki bi pomirjale in motivirale naše telo, ampak ga samo dodatno vznemirjajo in stalno dražijo adrenalno os.

Zato moramo pričeti pri pozitivnih mislih. Kako do njih, če v sebi ne najdemo dovolj moči, da mi nam uspelo in vidimo samo črni scenarij.

Namig 1: MEDITIRAJTE!

Namig 2: Vsaj za 24 ur prenehajte s spremljanjem novic o novem Corona virusu;

Namig 3: Skuhajte si zdravo kosilo, bodite kreativni!

Namig 4: Pojdite na sprehod (ne skočiti s padalom)!

Namig 5: Naredite skupinski video klic s svojimi prijatelji.

 

Z zgornjimi namigi sem vam že pomagala, kako uskladiti misli in akcijo. V kolikor boste mislili na kreativni recept in okušali dobro hrano in o tem zvečer poročali svojim prijateljem na skupnem klicu boste zbudili lepa, pomirjujoča čustva: čustva radosti in veselja. Če boste pa zvečer  pred televizijo spremljali vse novice povezane z virusom in jedli vrečke čipsa in nudeljne iz vrečke, pogrete v mikrovalovki, pa se vam bodo zbudila čustva kot so strah, jeza, žalost.

Rezultat na telesu je verjetno logičen. Mislim, kdaj je boljši in kdaj ni. Dr. Glasser veliko govori in piše o tem, da vse kar se nam dogaja v življenju izbiramo sami. Npr. zanimivo opiše, kako »glavobolimo«, »trebuhobolimo« itd. Iz zgoraj zapisanega vam skoraj z gotovostjo povem, da se bo v prvem primeru vaše telo odzvalo z dobrim fizičnim počutjem. V drugem pa skoraj zagotovo s slabim, vsaj na dolgi rok. Morda je res na nak način smešno, ampak sedaj, še bolj kot kadarkoli prej moramo zelo paziti kaj razmišljamo večino časa v dnevu ter kaj počnemo v času, ki ga imamo na razpolago?

 

 

Doktorica Standfordske univerze- Maria Juarez Reyes, zdravnica, ki se na znanstveni ravni ukvarja s težavami stresa sodobnega človeka,  zelo dobro opisuje, da v kolikor smo že dalj časa izpostavljeni stresu, lahko že samo ena misel sproži celoten stresni odziv.  Običajno so to intruzivne misli, ki se pojavljajo v špirali in jih ne morete ustaviti.

Juarez Reyesova predlaga, da za začetek vsakič, ko smo v stresu pripeljete mir v sebe z nekaj globokih vdihov in izdihov.

Nato predlaga sledeče rešitve:

• Telesna vadba

Telesna vadba je primerna za vsakogar, še posebno za ljudi, ki so že podvrženi anksioznosti. Med vadbo se namreč sprožajo hormoni sreče- endorfini. Raven endorfinov se ne poveča ob prvi telesni vadbi, zato je pomembno da je kontinuirana in da smo vztrajni. Izločanje hormonov sreče je direktno povezano s parasimpatičnim živčnim sistemom, ki je zadolžen za hormone sproščanja. Vadbo vedno prilagodimo svojemu bioritmu. Če smo bolj večerni ali bolj jutranji tip človeka. Če telovadimo zvečer bomo dobili celo nekaj dodatne energije in moramo računati s tem, da takoj po vadbi ne bomo mogli zaspati. Minimalno priporočeno gibanje je 20-30 min vsaj 3x tedensko.

• Zmanjšanje stimulansov na minimum

Priporočljiva doza kofeinski napitkov je maksimalno 2 skodelici črnega ali zečenega čaja oz. kofeinske kave dnevno. V kolikor se vam pojavlja nespečnost, povečana nervoza, živčnost, zadnji kofeinski odmerek lahko spijete ob 12-ih dopoldan, saj vas spremlja še celo popoldne. Enako je z nikotinom in pa s sladkorjem. Sladkor namreč deluje vnetno na vaše telo.

• Prehrana

Juarez Reyesova svetuje, da vsaj 50% vsakega vašega obroka, ki ga pojeste vsebuje sadje in zelenjavo. Razmislimo o svojih obrokih. Razmislite kaj ste včeraj jedli za večerjo? Izogibajte se procesirane hrane in sladkorja.

• Meditacija

Lahko se odločite za jogo s katero boste naredili dva v enem: vadbo+ sproščanje z meditacijo. Joga je namreč  meditacija v gibanju.

Ali pa morda Tai Chi ali Chi gong. Seveda pa obstajajo različne oblike meditacij ali pa izberete najbolj znanstveno obliko sproščanja: avtogeni trening.

V zadnjem obdobju je izjemno popularen MINDFULNESS trening, ki je prav tako neka oblika meditacije. Gre za treniranje pozornosti biti v trenutku. Za stanje ko samo »SMO« in se opazujemo. Je stanje »BITI« in ne stanje »NADZIRATI.« Gre za opazovanje naše notranjosti brez ocenjevanja zunanjega ali notranjega dogajanja. Mindfulness vam pomaga, da vaše misli zožite, še posebno takrat ko so moteče in se vrtite v špiralah. V Sloveniji se je nekako prijel termin »čuječnost«, pa vendar strokovnjaki priporočajo, da se še dalje uporablja osnoven/ strokoven izraz za ta, točno določen tip treninga sproščanja.

Vaja za mindfulness: Ko boste naslednjič pod tušem se osredotočite samo na vodo, kako vam teče po telesu. Bodite in ostanite v teh občutkih. Če vam misli uhajajo drugam, npr. k opravilom današnjega ali jutrišnjega dne, se čim hitreje vrnite k vodi. Uživajte!

Pri mindfulnessu gre za to, da ozavestimo kako doživljamo stvari okoli sebe. Kako doživljamo določene situacije. Nič ne obsojamo kaj delamo prav in narobe, samo treniramo svoje zavedanje. Imamo več stopenj tovrstnega treninga. Morda se jih bomo podrobneje dotaknili v kakšnem od naslednjih pisanj.

 

Če strnemo je zelo priporočljivo, da se držite zgoraj navedenih priporočil za zmanjšanje nervoze, tesnobe ali strahu v vašem življenju. Morda sploh v teh prelomnih časih. Je pa tudi izjemno pomembno, da vztrajno iščete, če še niste našli kaj vas osebno sprošča: morda dobra knjiga, sprehod s štirinožnim prijateljem v bližnjem gozdu, igranje na klavir, slikanje? In seveda si tisto, kar vam najbolj poboža dušo daste na prvo mesto. A ne pozabite na ostalo.

Sedaj si lahko vzamete več časa zase. Imamo ga več- ne namenjajte ga več medijem, ampak ga namenjajte več sebi in svoji družini.

Vem, da je tudi to lahko včasih stresno, preživljati 24 ur dnevno s svojo družino, ko pa prej tega nismo bili vajeni. Če se vrnem k svoji majhni deklici, ki so jo včasih skrbele nemogoče majhne stvari, se danes zavedam kot mamica dvema fantoma, enemu 9-letniku in enemu 4-letniku, da njuna telesa sedaj ravno tako doživljata stres, da jih je morda kdaj strah, da jih je še bolj strah, če čutijo, da je strah njihove mamice in očke.

Zato je naša odgovornost, da se treniramo v vsem opisanim, da smo pozitivni, zgled svojim otrokom, tudi staršem, starim staršem, ki so morda tudi na nek način izgubljeni v dani situaciji. Vsak po svojih najboljših močeh.

Želim vsem nam, da bodo strahovi naših otrok čim prej in v čim večji meri spet  povezani s premagovanjem višine ob plezanju po drevesih in nedolžnimi prepiri na šolskih hodnikih.

Vse dobro in ostanite zdravi!

 

Viri:

• William Glasser: Nova psihologija osebne svobode, teorija izbire ( Založba Chiara)
• Stanford Health Care: Beyond stress and anxiety  https://www.youtube.com/watch?v=M6ZmTKQyVOE&t=2398s