UČENJE NOVIH BESED in SPOLOV V NEMŠČINI
14. 2. 2022
ZAKAJ SE OTROCI NAJLAŽJE UČIJO TUJEGA JEZIKA?
22. 4. 2022

Je znotraj nas vojna ali mir?

Pa imamo spet intenzivni  občutek, da smo na istem vrtiljaku, ki se kar ne konča in samo dodaja vrtljaje na hitrost, ki je bila že tako ali tako previsoka in vrtljaji za marsikoga že takrat preintenzivni. Se tudi vi ponovno počutite,  kot bi se pred vami znašel grizli, vam srce brez razloga močno utripa in imate povišan pritisk?

Tega grizlija zadnji dve leti poznamo vsi, kajne? Imenuje se Corona. Sedaj se dodatno v naši bližini dogaja vojna. Kako vse to skupaj dejansko vpliva na naš organizem, kaj se v telesu dogaja ter kakšne spremembe lahko doživljamo. Kapitalizem, nenehna borba po več in po še, COVID in sedaj še vojna, so vse odzivi, ki jih naše telo dojema kot stres, a vendar  se hkrati moramo zavedati, da smo sami tisti, ki lahko organizmu povemo, da bomo lahko mirno odkorakali stran brez posledic in da naše življenje ni ogroženo. Če tega ne znamo, bo naš imunski sistem oslabel in potem smo v nevarnosti- zares.

Reakcija, ki jo v zadnjem tednu doživljajo telesa večine posameznikov, je v dobi nenehne tekme, sprememb in negotovosti dokaj običajen odziv. Tovrsten stres je popolnoma priporočljiv in normalen v kolikor ni prepogost in ne traja predolgo, saj je odziv našega telesa, vedno ko gre za ukaz ali grožnjo, da postavi telo v pozicijo: boj ali beg.

Stresni odziv je način vašega telesa, da vas ubrani pred potencialno nevarnostjo. Ko stres poteka v običajnem ritmu vam omogoča odlično fokusiranost, energeniziranost in budnost. V urgentnih situacijah vam lahko reši življenje, z dozo ekstra fizične moči, da se boste lažje branili. Prav tako nam stresni odziv izjemno pomaga, ko se srečujemo z izzivi kot npr. v službi ko imamo prezentacijo, ko se učimo tik pred zdajci za izpit, ko oddajamo letno bilanco itd.  a vendar nam  stres od določene točke naprej povzroča veliko škode na našem razpoloženju, zdravju, produktivnosti, kvaliteti naših odnosov in na koncu kvaliteti našega življenja.

Kaj se zgodi ko telo vklopi pozicijo: BOJ ali BEG?

Ko amigdale v možganih ocenijo, da je naše življenje ogroženo to v organizmu sproži pravo poplavo stresnih hormonov, vključujoč adrenalin in kortizol, ki telo v trenutku vržejo v stanje urgentnega delovanja.

Vaše srce utripa hitreje, mišice se zakrčijo, krvni pritisk naraste, dihanje je pospešeno in vaši čuti se izostrijo. Ta odziv vam omogoča večjo moč in vzdržljivost, pospeši vaš reakcijski čas, izboljša vašo pozornost, da vam omogoči boj ali beg v situaciji, v kateri ste se znašli.

 

HORMONSKA SLIKA:

  • Kratkotrajnega stresnega odziva.

Simpatični živčni sistem regulira odziv preko hipotalamusa. Hipotalamus aktivira nadledvično žlezo, ki je odgovorna za kratkoročni odziv preko živčnih impulzov in adrenalnega korteksa, ki je odgovoren za dolgoročen odziv preko hormona ACTH, ki ga izloča hipofiza.

Po navodilu zaradi večje potrebe po moči, nadledvična žleza proizvaja velike količine epinefrina in norepinefrina ( bolj znanega kot adrenalin in noradrenalin). Ta dva hormona dvigneta raven glukoze tako da stimulirata ledvice in skeletne mišice. S povišanim srčnim utripom in razširitvijo bronhijev pa nam  je posledično  dostopno tudi več kisika v zelo kratkem času. Buren odziv organizma občutimo tudi kot prioritetno ali ne-prioritetno shranjevanje energije. Tako dotok krvi poveča v možgane, mišice in srce, medtem ko se kri iz ne-prioritetnih funkcij umakne: imunski odziv, koža, okončine, prebavni sistem.

  • Dolgotrajni stresni odziv

Dolgoročno se telo ne zmore odzivati na način, da telesu stalno pošilja več moči, zato pa aktivira druge hormone. Hormon, imenovan ACTH, ki ga aktivira hipofiza, aktivira adrenalni korteks k izločanju kortikosteroidov. V to skupino sodi tudi bolj znan kortizol in kortizon. Poznamo dve glavni skupini kortikosteroidov: glukokortikoidi kot je kortizol in mineralkortikoidi kot je aldosteron.

Glukokortikoidi vplivajo na povečano izločanje glukoze v obtok in hkrati delujejo protivnetno na način, da oslabijo imunski sistem. Iz istega razloga se  tako velikokrat hormon kortizon uporablja kot protivnetno zdravilo, vendar ne na dolgi rok, saj je organizem zaradi posledičnega slabljenja imunskega sistema tako bolj dovzeten za ostale bolezni.

 

KAM NAS DOLGOTRAJNI STRES PRIPELJE?

Iz zapisanega lahko razberemo, da naš sistem v resnici ne prepozna ali gre za fizični ali za čustveni stres, saj se pravzaprav na obojega odzove enako. Problem nastane, ko imamo v bistvu stresni odziv že močno aktiviran in telo potrebuje zelo majhen impulz- triger, da se aktivira, z vsako takšno aktivacijo pa potrebuje dalj časa, da se pomiri nazaj v prvotno stanje.

V današnjem času, še posebno v izjemnih okoliščinah ko je naše telo stalno podvrženo stresnemu odzivu lahko to vodi k resnim zdravstvenim težavam. Zakaj?

Ker stres lahko poruši praktično vse sisteme v vašem telesu: imunski sistem, poveča se možnost za srčni infarkt, draži vašo prebavo in presnovo, spolne hormone in seveda tudi pospeši staranje. Stres lahko celo preuredi vaše povezave v možganih, kar v praksi pomeni, da ste ranljivejši in dovzetnejši za motnje anksioznosti, depresije in drugih oblike duševnih bolezni.

 

Znaki prekomerne stresne obremenitve

Nevarnost, ki nam preti v primeru stresa je, da se le ta lahko zelo potiho priplazi in nam je nekaj časa ne tako zelo moteč, saj se ga navadimo, občutek nenehnega hitenja, pričakovanj in hlepenja po več in bolje nam postane nekako domač. Zato pogosto ne opazimo kako zelo vpliva na nas in prav zato je izjemno pomembno, da poznamo in prepoznamo morebitne znake, ko in če se nam pojavijo:

Kognitivni simptomi:

  • Motnje spomina
  • Nezmožnost fokusiranja
  • Slabo presojanje
  • Negativno razmišljanje
  • Anksioznost
  • Nenehna skrb

Čustveni simptomi:

  • Depresija in vsesplošno nezadovoljstvo
  • Anksioznost in splošno stanje vznemirjenosti
  • Brezvoljnost, razdraženost, jeza
  • Pretirana čustvena odzivnost
  • Osamljenost in občutek izoliranosti
  • Drugi mentalno/duševni problemi

Fizični/ telesni simptomi

  • Srbečica in bolečina
  • Diareja ali zaprtost
  • Vrtoglavice, omedlevice
  • Bolečine v prsih in hitro bitje srca
  • Izguba želje po spolnosti
  • Pogosti prehladi/ gripe

Vedenjski simptomi

  • Prenajedanje ali stradanje
  • Nespečnost ali prekomerno spanje
  • Osamitev
  • Odlašanje in zavračanje odgovornosti
  • Zloraba alkohola, cigaret in drugih drog za namen sprostitve
  • »živčne navade«: grizenje nohtov, kompulzivno obsesivne motnje

 

Kdo in kaj nam povzroča stres?

Stres nam povzročajo  tako notranji kot zunanji povzročitelji. Pogosti zunanji so: sprememba službe, selitev, šola, partnerski odnosi, družina, otroci, finančne težave. Na drugi strani so naši notranji povzročitelji kot so: pesimizem, nezmožnost zaupanja v nepredvidljivih okoliščinah, rigidno razmišljanje, pomanjkanje fleksibilnosti, negativni samogovori, nerealna pričakovanja, perfekcionizem, stil razmišlja in delovanja: »na vse ali nič«.

Kakorkoli, je izjemno smiselno poudariti, da vsaj delno doživljanje stresa vsak izmed nas doživlja popolnoma drugače. Npr. nekaterim ljudem je javni nastop nočna mora, medtem ko  nekdo drug komaj čaka, da bo ponovno v središču pozornosti. Je pa res, da po raziskavi Holmes in Rahe naj bi bilo 10 najbolj stresnih življenjskih situaciji, ki lahko vodijo v bolezen:

  1. Smrt partnerja
  2. Ločitev
  3. Razhod
  4. Zapor
  5. Smrt tesnega družinskega člana
  6. Poškodba ali bolezen
  7. Poroka
  8. Izguba službe
  9. Pobotanje z bivšim partnerjem
  10. Upokojitev

Sedaj je ponovno čas za kurativo in ne več preventivo. Za rešitve: rešitve, ki jih bomo dali sami sebi in ne kaj nam bo ponudila država. Rešitve, ki bodo dobro vplivale na našo družino, na naše prijatelje, okolje, naravo.

Torej, kaj lahko storimo proti paniki, proti tesnobi, občutku ujetosti. Kako ubežati čustvom žalosti, jeze, strahu? Začne se pri nas, v nas in nikjer drugje.

Deli na družabnih omrežjih: