Otroci, naše največje bogastvo. Pregovor, ki še kako drži. Otroci so daleč najbolj učeča se bitja, imajo izjemen spomin in starši včasih rečemo, da so kot scanner, da nas kopirajo in si vse zapomnijo. In res je tako.
Podobno lahko slišimo in vidimo pri učenju tujega jezika, sploh pri tistih otrocih, ki so primorani se učiti tujega jezika na naraven način. To je na primer, ko se preselijo z družino v tujo državo in nato tam hodijo npr. v vrtec ali šolo. Otroci so kot gobe in hitro vsrkavajo znanje, predvsem pa so velikokrat veliko boljši poslušalci kot odrsali ter znajo biti kot papagaj.
Prav poslušanje in ponavljanje otrokom prinaša neverjetno hitrost pri pomnjenju novih besed v tujem jeziku, saj znajo biti v trenutku, tukaj in sedaj in za razliko od nas odraslih na ta način osvojijo več novih besed v zelo kratkem času.
Znanstveno je dokazano, da tuj jezik najlažje osvajamo, ko so naši možgani v t.i. umirjeni pozornosti in to je tako imenovano alfa stanje možganskega valovanja, ko imamo valove med 10 in 12 HZ.
Otroški možgani nimajo še razvitih visokih možganskih frekvenc in prav zaradi tega se najbolje učijo z asociacijami ter poslušanjem in ponavljanjem.
Hitro znajo ponoviti, predvsem manjši otroci, med 2 in 4 letom starosti, saj je to še nekako naravno, saj se praktično istočasno še vedno tudi učijo materni jezik. Prav iz teh razlogov je tako idealno otroka čim prej vpeljati v svet enega tujega jezika, lahko pa tudi več njih. Mnogi vrtčevski načini tako vpeljujejo enega tujega vzgojitelja, ki govori npr. angleščino, je hkrati rojeni govorec v tem jeziku, saj se tako malčki že od jasni naprej spoznajo s tujim jezikom, njihovi možgani pa so nekako še dovolj prožni, da se hitro prilagajajo in tako se zelo veliko naučijo.
Takšen dokaz so tudi večjezične družine. Otroci, ki odraščajo z več jeziki, nekje do tretjega leta mešajo jezike med seboj, okrog tega leta pa začnejo oba jezikovna sistema ločevati med seboj in ju ločeno izgrajevati. To je normalni, običajni del procesa pridobivanja jezikov in nič skrb zbujajočega, problematičnega ali celo kvarnega za otrokov jezikovni razvoj, kot se včasih porajajo pomisleki nekaterih staršev.
Otroci imajo na ta način praktično do vstopa v šolo jezik v svoji podzavesti, predvsem izgovorjava jim kasneje dela precej manj preglavic, saj imajo način že ponotranjen.
Raziskave torej kažejo, da bo otrok v kasnejšem obdobju imel precej manj težav z učenjem tujih jezikov na splošno, če mu že v predšolskem obdobju omogočimo reden stik s tujim jezikom.
Otroci pred 6 letom so zelo sodelovalni in jih do marsičesa pripravimo, medtem ko je kasneje vedno težje. Zato je tudi izjemno pomembno, da smo jim starši zgled ter da se sami tudi učimo tuje jezike, saj so izjemno pomembni za našo spominsko kapaciteto in mentalno kondicijo. Na ta način jim dajemo zgled, da je vseživljenjsko učenje samo po sebi pomembno.
Le smo ta del predšolski zamudili, potem imamo vedno možnost otroka učiti po metodi, ki je najbolj naravna in poteka v alfa stanju. Tudi v tem primeru je pomembno, da se prične takoj po 9 letu starosti, da otrok ne dobi odpora do tujega jezika, kar vseeno kar velikokrat zasledimo pri naši praksi. Če ima otrok že zgrajeno neke vrste blokado, se bo težje sprostil. Je res, da v Karnionu uporabljamo vrhunsko tehnologijo, ki omogoča, da tako otroke kot odrasle učinkovito sproščamo do alfa stanja ter da tudi otrokom, ki nimajo tako radi tujih jezikov, vrnemo motivacijo in veselje do učenja.
Otrokom poleg omenjenega daleč največ pomeni usposobljen učitelj, ki ima veliko pedagoškega znanja, predvsem za delo z otroki ter je hkrati velik motivator, ki bo otroku dal motivacijo za učenje in stopil strah pred govorjenjem.