SO NAŠI OTROCI OPREMLJENI ZA PRIHODNOST?

Ste tudi vi eden srečnih staršev, ki so si po zahtevnem šolskem letu privoščili teden dni dopusta? Resnično je bilo, kot bi se za en teden svet malce ustavil – vrtec, katerega obiskujejo moji otroci, se je spraznil za tri četrtine, na cestah, vsaj regionalnih, pa je upadel promet vsaj za 70%, prav tako ni bilo nobene gneče v četrtek popoldan v času prometne konice v središču Ljubljane. Znak, da vsi potrebujemo počitek, da se ustavimo in se ponovno najdemo kot družina. Da smo bili lahko končno ne le prisotni, temveč prisebni. Pridevnik priseben nas spomni, da smo PRI SEBI. Želim, da bi se večkrat znašli tam, torej pri sebi, in da bi znali vsi mi tega naučiti tudi naše otroke.

Otroci, naše največje bogastvo, so se odpočili in predvsem tisti mlajši lahko s srcem uživajo v otroški kreativnosti in nepozabnih igrah. Šolski sistem namreč spodbuja predvsem levo možgansko polovico, logiko, analizo. V ospredje prihajajo veščine iz področja tehničnih znanosti, informatike itd. Vse manj je asociativnega razmišljanja, oblikovanja, kreativnosti. Vse preveč je t.i. piflanja, nakopičen kratkoročni spomin z nešteto informacijami, ki se bodo ob naslednjem testu izlile iz možganov, saj dobimo podoben učinek, kot če v že poln kozarec še nalivamo vodo. Podobno se otroci v šoli učijo tujega jezika. Torej s pravili, z logiko, z analizo. Narobe!

Posebno otroci so populacija, ki se tujega jezika učijo predvsem skozi poslušanje, predvsem tisti do 6. leta, ki so sposobni biti pretežni del dneva v alfa stanju možganskega valovanja (Revolucija učenja, 2001). Nato ponavljajo, ne vedno slovnično pravilno, ampak vztrajajo in razmišljajo asociativno, če jim je to seveda dovoljeno. Če pa se jezik »piflamo« skozi pravila in samo drilamo besede, stavka še vedno ne bomo znali sestaviti skupaj. Jezik je treba trenirati, najbolje v sproščenem okolju. Otroci so mojstri prilagoditve, sploh če zaupajo odrasli osebi, ki je njihov varuh in hkrati učitelj, motivator. Večkrat kompliciramo in smo v stiski starši, kako se bo otrok vključil v skupino, kako mu bo šlo, ali bo razumel, bo imel v redu učiteljico itd. Naša osnovna naloga je, da zaupamo otroku in učitelju, potem se navadno vse izteče zelo v redu, predvsem pa v prid otroka, ki tako postaja samostojen, samozavesten, opremljen z novim znanjem.

Poletna šola tujih jezikov v Karnionu otroku daje več kot znanje tujega jezika, poudarek – 4x več znanja kot v konvencionalnih jezikovnih šolah. Otrok doživi, da je sposoben v skupini, ki je sprva ne pozna, preživeti cel dan od jutra do popoldneva, 5 dni zapored, se naučiti novih načinov komuniciranja, se naučiti, kako se sproščati, kako umiriti svoje misli, kako ohranjati fokus in izboljšati spomin.

Metode, ki jih Karnion uporablja že od leta 1991, v trenutnem svetu prihajajo bržkone bolj do izraza kot kadarkoli prej. Tako pri otrocih kot pri odraslih. Treniranje uma, da ohranja pozornost na eno stvar, na sproščen in nevsiljiv način nam koristi tako pri šolskih ali delovnih obveznostih kot doma, ko se pogovarjamo s svojim otrokom ali odrasli s partnerjem. Če smo z mislimi že na treh koncih naenkrat in nam um bega, bo naš dan ali naše učenje in prizadevanje na koncu bistveno manj učinkovito, kot bi lahko bilo. Modro je omenjeno veščino fokusa trenirati skozi tuj jezik, saj je v 21. stoletju morda že bolj pomemben kot šoferski izpit. Poslovno znanje vsaj enega tujega jezika se je že dvignilo na raven C1. Če lahko združimo več stvari naenkrat, saj imamo vsi (tudi otroci) kronično pomanjkanje časa, še toliko bolje.

Rozi Bernik, svetovalka za osebni razvoj