REPROGRAMIRANJE NAŠIH MISLI IN PREPRIČANJ

Veliko danes poslušamo, beremo in se na takšen ali drugačen način učimo, kako naj vendarle ostanemo pozitivni, kako v težkih trenutkih najdemo moč v sebi, reprogramiramo svoj um, naše možganske celice.

Dejstvo je, da je tovrstno delo na sebi preventiva, da se nekako lažje soočamo in učinkovitejše premagujemo lastne stresne situacije. Več študij je že pokazalo, da frekvence pod 12 Hz možganskega valovanja učinkovitejše delujejo ko gre npr. Za pomnenje podatkov, spreminjanje notranjih prepričanj ali pa za npr. Za pripravo na velika športna tekomvanja. Vsemu je skupno eno, da so vse navedene izjemno učinkovite, sploh če jih uporabljamo redno.

Vsekakor o tem na mednarodnem nivoju v zadnjem obdobju največ pišeta in učita Dispenza in B. Lipton. Prvi za pot do učinkovitejšega programiranja uporablja meditativne tehnike.

Joe Dispenza spaja trdne znanstvene dokaze z navdušujočimi vpogledi in s tem, ko širi obzorja mogočega, premika meje znanega. Znanost jemlje resneje od večine znanstvenikov, ter  z najnovejšimi znanstvenimi dognanji na področjih epigenetike, nevroplastičnosti in psihonevroimunologije oblikuje logični sklep: vi in prav vsi ljudje oblikujemo svoje možgane in telo z mislimi, čustvi, nameni in transcendentalnimi stanji, ki jih izkusimo.

Vabi nas, da s temi spoznanji oblikujemo novo telo in si ustvarimo  novo življenje.
Z meditacijskimi  vajami, pri katerih se  nato metafizično konkretno uresniči. Brez težav lahko meditiramo sami in na svoji koži preizkusimo pestro paleto zmožnosti, kako biti sam svoj placebo. Cilj  je spremeniti vaša prepričanja in zaznave o vašem življenju na biološki ravni. Tako bomo navdušenje nad drugačno prihodnostjo uresničili na snovni ravni.

Naše misli so sestavljene iz naših prepričanj, vrednot in naših programov. Vse te smo s “trdim delom” na sebi pridobili skozi naše življenje in so globoko zasidrane v naši zavesti in podzavesti. Kako jih torej reprogramirati? Prav z različnimi tehnikami in terapijami.

Naša prepričanja, vrednote in programi so stari 20, 30, 40, 50, 60 ali več let. In ves ta čas so aktivni in delujejo. Dnevno jih vzdržujemo in negujemo sami in preko sporočil, ki jih dobivamo od naše okolice. To pomeni, da smo dnevno bombardirani z negativnimi sporočili in informacijami. Če želimo spremeniti svoje življenje, če se želimo reprogramirati, moramo to narediti sistematično. Nova, pozitivna informacija mora prepisati staro negativno in jo nadomestiti.

Liptonova Biologija prepričanj danes  prav tako velja za prelomno delo na področju nove biologije, saj uči, da naše biologije ne nadzoruje DNK, temveč da na DNK vplivajo signali iz celičnega okolja (vključno z energijskimi informacijami, ki jih oddajajo naše pozitivne in negativne misli). Novo biologijo gre tako videti kot svojstveno sintezo celične biologije in kvantne fizike, ki ponuja ne le upanje, temveč tudi velik znanstveni preboj. Nje osrednje spoznanje je namreč to, da ’lahko svoje telo spremenimo s spremembo svojih prepričanj’.

Če se torej strinjamo, da smo tudi ljudje inteligenten skupek pametnih celic, pa to ne zanika dejstva, da mora tej skupnosti ‘nekdo’ načeljevati. In po Liptonu je to dinamičen duo podzavestnega in zavestnega uma. »Kadar delujeta skupaj, zavestni um uporabi svojo moč in se osredotoči na nekaj specifičnega, kot na primer na zabavo, na katero greste v petek zvečer. Hkrati lahko vaš podzavestni um varno potiska naokrog kosilnico in uspešno pazi, da si ne odrežete noge ali povozite mačke – čeprav zavestno niste pozorni na košnjo trave.«

Kaj pa, ko zavestni in podzavestni um ne delujeta sinhrono in v smeri, ki bi kar najbolj optimalno podprla posameznika? Takrat gre pričakovati vse vrste težav.

Pa vendar podzavesti ne gre videti kot zastrašujočo ali močno freudovsko fontano uničujočih vsebin, še trdi Lipton. »V resnici je podzavest brezčustvena baza podatkov shranjenih programov, ki ne sprašuje in ne sodi, njena funkcija pa izključno zadeva razbiranje signalov iz okolja in sodelovanje v trajno ožičenih vedenjskih programih. Podzavest je programljiv ’trdi disk’, v katerega se nalagajo naše življenjske izkušnje. Programi so v temelju trajno ožičena vedenja dražljaja in odziva. Dražljaji, ki spodbudijo neko vedenje, so lahko signali živčnega sistema, ki zaznavajo zunanji svet, in/ali signali, ki prihajajo iz telesa, kot so čustva, užitek in bolečina.«

Da bi lahko svoje misli reprogramirali, se jih moramo tako seveda najprej zavedati. Nato lahko pričnemo kopati po sebi in ugotavljati kakšna prepričanja smo si z leti nakopali:

Primer: jaz pa nisem za tuje jezike,  spet drugi jaz pa nisem za matematiko ali pa »denar pokvari ljudi« in podobno.

Ko ozavestimo svoja prepričanja ali vsaj nekatera izmed njih, potem je čas za reprogramiranje. Reprogramiranje pomeni, da star program, zamnejamo z novim. Npr. »Iz denar pokvari ljudi« na »denar oplemeniti ljudi«.

Zatem obstaja več različnih tehnik: od Dispenze in Liptona, do malo starejše Realitetne teorije dr. Glasserja, pa npr. Neurolingvističnega programiranja ( NLP).

Vsem pa je skupno, da je reprogramiranje uspešnejše pod 12Hz možganskega valovanja, torej v tako imenovanem alpha, theta ali delta stanju možganskih valov. V tem stanju namreč naš ego, um in razum ne deluje tako močno, z drugimi besedami lažje izklopimo saboter programe.

Podobno velja tudi za trening manifestacije, zakona privlačnosti ipd.

Vse tehnike, ki od nas zahtevajo prepušanje, spremembo prepričanj so učinkovitejše v tem meditativnem stanju, ko je telo sproščeno.

Takrat namreč lažje pridemo do svoje podzavesti. In naša podzavest je ključ do spremembe, ki se nam bo kasneje materializirala v življenju.