SAMOSTOJNO OBNAVLJANJE TUJEGA JEZIKA

Skoraj vedno nas  ob koncu treninga tujega jezika udeleženci sprašujejo kako bodo sedaj sami doma obnavljali osvojeno znanje. Že samo dejstvo, da smo ljudje različni ponuja seveda različne odgovore.  Nekateri smo bolj, drugi manj disciplinirani. Prvi lažje sedimo za knjigo, izpisujejo, prepisujejo, berejo predelano snov, drugi potrebujemo bolj interaktiven, morda bolj pragmatičen pristop.

Tukaj je nekaj namigov kako lahko sami doma z malo truda ohranjate znanje in ob tem tudi še dodatno napredujete.

1. 10 min- 3x na teden

Zgornji zapis lahko prepriča vsakogar, tudi tiste, ki nismo tako zelo študiozni. Vendar na 10 min vsaj 3x na teden ne smemo pozabiti.

Pomembno je, da si teh 10 min zabeležite v svoj koledar. Ker če si samo v svoji glavi nekaj »obljubimo«, bodo naši možgani ob kupu obveznosti, ki jih imamo, na to pozabili, oziroma se bomo spomnili ko bosta že teden ali dva šla mimo nas. Izberemo si lahko katerokoli obliko učenja, obnavljanja, ki jo bomo opisali v naslednjih točkah. Ni namreč tako zelo pomembno kaj vadimo, kot to da dejansko vadimo in da s tem ostajamo v stiku z jezikom.

 

2. Branje

Katerokoli branje v jeziku, ki se ga učimo nam  bo prineslo zagotovilo, da znanje ne izpuhti, hkrati pa se bomo avtomatično učili tudi novega besedišča.

V kolikor smo pri jeziku začetniki, svetujemo izbor tuje literature v obliki knjig, ki imajo na zadnji platnici navedeno stopnjo jezika. Najdemo jih tudi v Konzorciju v Ljubljani ali na spletnih straneh. Na voljo je veliko e-knjig, ki nam omogočajo hitri dostop kjerkoli že smo v tistem trenutku.

Za tiste, z več znanja, npr. od stopnje  B1 naprej se priporoča zahtevnejša literatura. Tukaj lahko že izbiramo veliko več: knjige različnih žanrov, časopise in revije ( tako v  tiskani verziji kot v vedno bolj popularni e-verziji). Pri najzahtevnejših bralcih naj bodo to znanstveni članki, zahtevnejše revije kot je npr. National Geographic.

Tudi tu je pomembno, da redno beremo in ne toliko, da beremo  npr. 2 uri skupaj.

 

3. Poslušanje

V dobi v kateri živimo imamo zares na voljo ogromno načinov, da lahko izbran jezik poslušamo. Gre za veščino, ki jo natreniramo. Bolj ko imamo natrenirano,  več bomo od samega poslušanja odnesli.

Da se lahko osredotočimo samo na zvok zato uporabimo npr. zanimive Podcaste. Na voljo so tudi takšni za začetnike. Podcast nam omogoča fokus na poslušanje. V kolikor je naše znanje že solidno, priporočamo izbor vsebin, ki nas zanimajo, so nam ljube. Npr. raziskujemo naše hobije.

Najdemo lahko tudi različne dialoge, vezane na specifične teme. Raziskujmo, veliko lahko najdemo.

Poslušanje glasbe. Glasba nam hrani dušo, ne samo možgane.  Velikokorat slišimo kako smo se skozi glasbo naučili velik del jezika. Če bomo v jeziku, ki se ga učimo našli glasbo, ki nam ustreza, ali nas pomirja ali nas dvigne, bomo tudi jezik vzljubili na drugačen način. V Sloveniji sta takšna primera angleščina, pa srbo-hrvaščina, delno še italijanščina in španščina.

Npr. mlajše generacije srbo-hrvaški jezik osvajajo velikokrat prav s poslušanjem njihove glasbe.

Kaj se zgodi? Glasba nas sprošča, sproščenost pa kot vemo povzroči, da smo veliko bolj dovzetni za nove informacije.

Poslušajmo glasbo različnih žanrov, saj nam krepi obzorja, aktivira desno možgansko polovico in še marsikaj drugega.

 

4. Gledanje filmov

Gledanje filmov bo morda za začetnika prezahtevno, vsekakor pa se priporoča s podnapisi. Tako imajo možgani več virov, lažje razločimo besede in si jih tudi lažje zapomnimo.

Podobno kot pri glasbi, je tudi pri gledanju pomembno, da nas tema zanima. Šele takrat jo bomo lahko sprejeli tudi kot učenje jezika. Na You Tube kanalu se bo našel video prav za vsakogar: tisti, ki popravlja stroje, avtomobile bo našel veliko primernih vsebin, tudi s podnapisi, kot tisti, ki išče npr. vsebine s področja osebne rasti ali pa novih tehnologij.

Seveda so tukaj še serije, telenovele, ki jih imamo radi in iz njih se dejansko lahko dobro učimo tuj jezik. Poznamo veliko primerov predvsem npr.  v španščini in agleščini.

 

Gledanje risank- ta oblika se priporoča predvsem za otroke, še posebej v starosti od 3 do 6 let, seveda pa je učinkovita tudi kasneje, da otrok dobi jezik v ušesa in ga prej sprejme »za svojega.

 

5. Uporaba brezplačnih aplikacij

Za hitro obnavljanje kjerkoli in kadarkoli so nam na voljo številne aplikacije, verjetno najbolj prepoznana je Duolingo- preprosta in učinkovita sploh za preverjanje že naučenega znanja.

 

Bodimo kreativni in najdimo svoj način, ki nam najbolj odgovarja in bodimo dosledni. Ko pa ugotovimo, da nam znanja še vedno primanjkuje potem je vedno na mestu razmisliti o obisku našega treninga, saj se znanje eksponentno dvigne, mi pa s tem pridobimo tudi veliko mere motivacije in samozavesti.