UČINKI SPROŠČANJA NA POZORNOST in FOKUS

»Kdor je zbran, je srečen.« (Maria Montessori)

Pred skoraj tremi desetletji, ko je KARNION odprl svoja holistična vrata, so bile tematike sproščanja, pozornosti ter tehnike povezane z njimi še praktično v povojih. Lahko rečemo, da je Karnion eden izmed slovenskih pionirjev v dvigovanju nivoja zavesti in širjenja znanja glede sproščanja, možnosti učenja na alternativen, a hitrejši način. Hkrati s svojo metodo spontano ozavešča o pomembnosti aktivacije alfa in theta možganskih frekvenc v budnem stanju, tudi tiste posameznike, ki se s temi vsebinami predhodno še niso srečali.

V tistem času, tako v 90ih letih pa tudi še po prehodu v novo tisočletje smo se tako veliko ukvarjali predvsem s tehnikami sproščanja. Pravilnim, usmerjenim dihanjem, avtogenim treningom in ostalimi znanstvenimi, učinkovitimi tehnikami. Ljudje so imeli več težav s sproščanjem samim, precej manj s pozornostjo. Danes je pravzaprav trend obraten. Več je izzivov s pozornostjo, manj s sproščanjem.

MOTNJA POZORNOSTI NI ZGOLJ PROBLEM UČEČIH SE OTROK IN DIJAKOV

Družba v kateri živimo skoraj zahteva nenehno izpostavljenost neskončno velikim količinam informacij. Če že nismo nujno izpostavljeni, pa smo nekako priučili, da sami iščemo informacije, gledamo videoposnetke, aktivno spremljamo socialna omrežja, novice, morda spletne trgovine. Zavedajoč se, da bodo naši možgani vse te informacije nekam shranili oz. jih zavrgli, bo to, če še ne vpliva, v prihodnosti še bolj vplivalo na zmožnost pozornosti in fokusa, koncentracije.

Kot navajajo strokovnjaki današnji otroci potrebujejo veliko bolj dinamično okolje, da sploh postanejo pozorni. Npr. v gledaliških ali lutkovnih predstavah postanejo zares pozorni, ko se zgodi nekaj drastičnega, ali je prisoten kakšen hrup, pok ali kaj podobnega.

Z risankami, igricami, kjer je dinamičnost in akcija precej večja, so se možgani namreč prilagodili in ves čas iščejo več. Sicer se prava pozornost sploh ne zbudi.

Dejstvo je, da se pozornost otrok spreminja, a hkrati pa se verjetno ne zavedamo tako močno, da se enako spreminja tudi pozornost nas, odraslih. Le da morda v dnevnih rutinah, za računalniškimi ekrani dnevno to ne opažamo. Opažamo pa skozi mesece, leta in menjavanjem generacij.

POMEMBNOST SPRETNOSTI AKTIVNEGA POSLUŠANJA

Pogosto prezrta je spretnost poslušanja. Zdi se nam, da se razvija sama po sebi in da jo ljudje razvijamo spontano. Pa ni tako. Spomnimo se le na svoje šolske dni ali pa na sestanke, ki od nas zahtevajo daljše zbrano poslušanje – koliko preglavic nam povzročajo – pričnemo se pogovarjati s sosedom, čečkati po kosu papirja, medtem pa se rado zgodi, da preslišimo kakšno pomembno informacijo. V podobnih situacijah se vsakodnevno znajdejo tudi naši otroci, predvsem mlajši, katerih učenje temelji predvsem na poslušanju. Učitelj poslušanje olajša s svojo glasnostjo in hitrostjo govora, z uporabo kratkih in jasnih poudarkov obravnavane teme (ne razlaga vseh nepotrebnih podrobnosti, se ne ponavlja, ne preskakuje in se ne vrača k že povedanemu). Veliko povemo tudi z lastno govorico telesa, s katero pokažemo, da trdno stojimo za tem, kar govorimo. Spretnost poslušanja je izjemno povezana s pozornostjo in koncentracijo. Poleg poslušanja pozornost in koncentracija bistveno vplivata tudi na višje spoznavne procese, kot so mišljenje, učenje, sklepanje, pomnjenje …

AKTIVNA POZORNOST

Aktivna pozornost oz. koncentracija pomeni sposobnost zbranega dela, vztrajanja na nekem dražljaju. To je pozornost, ki jo posameznik zavestno usmerja in vzdržuje. Pri tem se mora zavestno ubraniti dražljajev, ki bi lahko bili moteči.

S to sposobnostjo zbiramo misli na zaželeni točki in jih tam pustimo. Le nekajsekundna koncentracija na izbran objekt nam še ne prinaša koristi. Torej, bistvo aktivne pozornosti je, da zmoremo svoje misli za dalj časa naravnati na določeno točko.

Popolne koncentracije smo sposobni omejen čas. Pri skoncentrirani umski dejavnosti je po od 20 do 30 minutah že opaziti prvo zmanjšanje pozornosti. Prav zato je pomembno, da med dejavnostmi, ki zahtevajo aktivno pozornost, delamo krajše odmore. V tem času zberemo nove moči, koncentracija se okrepi.

KREPITEV POZORNOSTI Z UMIRJANJEM UMA IN TRENINGOM POZORNOSTI

Če so pri otrocih za krepitev pozornosti učinkovite vaje, ki so morda bolj dinamične, pa zagotovo odrasli najbolje treniramo pozornost s sproščanjem, umirjanjem svojega uma, s čuječnostjo.

Katerokoli obliko sproščanja bomo izbrali nam bo zagotovo doprineslo rezultat v krepitvi pozornosti, tudi koncentracije, pa najsi bodo to delavne obveznosti ali vsakodnevna opravila. Pri tem moramo biti le vztrajni, saj to, da naše možgane nekaj na novo naučimo, vendarle terja nekaj našega časa. Bolj je pomembna vsakodnevna vaja kot trajanje.

Pomembno je, da pri sproščanju dosežemo nižje možganske frekvence, torej alfa, theta ali delta. V teh stanji se naš um umiri, imamo manj misli, kar sicer še ne pomeni, da se ustavijo, pomeni pa, da je trening v teh frekvencah veliko bolj učinkovit.

Nekatere tehnike tako predvidevajo, da se v sproščanju osredotočite samo na eno stvar, npr. na vrtnico ali žarek sveče in to počnete npr. 15 min.

V Karnionu pozornost naših udeležencev krepimo že s tem, da v alfa stanju poslušajo tuj jezik, torej so osredotočeni samo na to. Meditativna ali klasična glasbo s tričetrtinskim taktom dodatno krepi pozornost in spomin.  Zaradi uporabe možganskega spodbujevalnika so udeleženci hitreje sproščeni in se lažje osredotočajo.

Rumena, zdravilna svetloba je barva, ki nas sprošča, a nas hkrati drži v stanju usmerjene pozornosti, kar je bistveno, da si tisto kar slišimo, tudi zapomnimo. Ker ima večina danes izziv s pozornostjo dalj časa, nekateri pa s spominom za večje učinke dodajamo še kisikovo kuro po dr. Ardenu. Kisik je nosilec energije, naši možgani so učinkovitejši, um pa manj bega.

Čas nam narekuje,  da smo  sami  kreatorji svojega časa, misli in delovanja. Težko se bomo izognili vsem izzivom časa, količini informacij, informacijskemu nadzoru, če omenimo samo nekaj izmed mnogih dejavnikov, ki krojijo naš vsakdan, pa ga še pred 15 leti niso. Lahko pa naše možgane naučimo novih tehnik, ki bodo naš  fizični in psihični ustroj ohranjale v ravnovesju.