Sonce je zdravilno, rumena svetloba ugodno vpilva na naše razpoloženje

Ste se kdaj vprašali, zakaj smo poleti vsi bolj nasmejani, sproščeni, zadovoljni, lažje spregledamo kakšno storjeno napako in smo navdani z optimizmom? Poletje nas v teh vročih dneh razvaja s soncem in njegovo rumeno barvo. Sončna svetloba oddaja energijo, ki je pomembna za vsa živa bitja na zemlji in človeku napaja telo, dušo in razum. Vpliv barv na človeka  in njegovo počutje preučuje psihologija barv. To področje je še dokaj novo, zato ne obstaja veliko raziskav, je pa vsem raziskavam skupno, da barve pri ljudeh sprožajo določena čustva. Ena barva ima lahko na različne ljudi različen učinek in različen pomen, vendar znanstveniki ugotavljajo, da obstajajo neka splošna pravila o vplivu barv na človeka in naš um.

Rumena barva je svetla barva in jo zato doživljamo prijetnejše in sproščujoče kot temnejše barve. Gre za toplo barvo, katere simbol je sonce – nas prijetno greje. Sonce povezujemo tudi z udobjem – verjetno bi se vsi lahko strinjali, da je prijetno ležati na plaži ali se gibati na soncu in svežem zraku. Ko nam je prijetno, pa je v našem telesu prisotno tudi manj stresa, saj prijetno (toplo in svetlo) okolje vpliva na zmanjšanje stresa v telesu. In kadar v telesu ni stresa, naš imunski sistem deluje bolje, posledično pa je boljše tudi naše počutje.

O vplivu barv na človeka je pisal že naš pokojni veleum Anton Trstenjak v knjigi Človek in barve. Rumena je barva zlata, sonca in svetlobe in zato simbolizira večnost, modrost, srečo. Izraža optimizem, vedrino in samozavest, poživlja, osvobaja pred strahovi, ohranja budnost, spodbuja koncentracijo, ustvarjalnost, modrost, zrelost in komunikativnost. Vpliva na dihalne organe, pomaga pri zdravljenju psihonevroz, zvišuje krvni pritisk, pospešuje pulz in veča hitrost dihanja. Je sveža in mladostna, daje nam energijo in nas navdihuje, spodbuja našo kreativnost in igrivost.

Vsaka telesna čakra, torej energetsko središče v našem telesu, ki skozi telo potiska vitalno življenjsko energijo in tako vpliva na fizično in psihično počutje, ima svojo barvo. Čakra pleksusa, ki se nahaja tik pod popkom, je rumenkaste barve, ki izboljšuje razpoloženje, hkrati pa spodbuja mentalne sposobnosti in lahko pomaga k lažjemu razmišljanju in boljši koncentraciji. Če je pred vami pomemben izpit, imate težave s koncentracijo ali se morate veliko učiti oz. je pred vami zahtevnejši službeni projekt, se lahko poskusite med učenjem ali pripravo na projekt obleči v rumene barve. Lahko pa kakšen detajl ali steno v učni ali delovni sobi pobarvate rumeno.

Rumena barva ne stimulira samo pleksusa, ampak tudi naše možgane in hipofizo – majhno žlezo, ki leži v vdolbini lobanjskega dna in ki nadzoruje ter uravnava delovanje drugih, podrejenih žlez z notranjim izločanjem. Rumeni svetlobni valovi nas delajo budne, trezne in odločne; krepijo živčni sistem, ustvarjajo energijo v mišicah in spodbujajo limfni sistem in prečiščevanje, saj vplivajo na jetra, žolčni mehur in črevesje (pomagajo pri uničevanju telesnih odpadkov). Je pa rumena tudi ena od najmočnejših sil proti depresiji in omejitvam vseh vrst.

Več antičnih kultur, npr. egipčanska, grška in kitajska, prakticira kromoterapijo (terapija z barvami) oz. uporabljajo barve na tak ali drugačen način v zdravstvene namene. Center Karnion pri svoji metodi superučenja tujih jezikov uporablja rumeno barvo v možganskem spodbujevalniku, zasnovanem v NASI, ki ima pri uporabi ravno takšne učinke, kot jih ima rumena barva – fiziološko pomirja določena živčna, psihonevrotična stanja. Pomaga pri premagovanju strahu, stalne pretirane zaskrbljenosti, neusmerjenosti, slabe samopodobe in pretirane introvertiranosti. Je stimulans za oči in posledično tudi za živce (je neke vrste tonik za živce) ter velja kot mentalni stimulans. Nič čudnega torej ni, da z uporabo možganskega spodbujevalnika človek hitreje spregovori, nima težav pri komunikaciji in se sproščeno pogovarja v jeziku, ki si ga je izbral za svoj jezikovni cilj. V kombinaciji s pravilnim dihanjem je rumena svetloba najkrajša pot do alfa stanja, do harmonizacije obeh možganskih polovic, s tem pa do maksimalnega povečanja učljivostnih kapacitet.

Mnenje: Prof. dr. Marjan Zaletel, dr.med., višji svetnik, specialist nevrolog

»Barve so pomemben del zunanjih informacij, ki jih sprejemajo možgani preko vidnih poti. Poleg diskriminativnih nosijo tudi čustvene informacije. Slednje, glede na izkušnje, kulturno okolje ter drugo znanje, možgani prepoznajo kot prijetno ali neprijetno izkušnjo. V primeru, da je izkušnja zelo neprijetna se aktivirajo adaptivni telesni mehanizmi. Aktivira se simpatikus ter hipotalamu-hipofizna- nadledvična os ( HHN). Zaradi povečanega tonusa simpatika se izločata adrenalin in noradenalin. Hormona povečata krvni tlak, srčno frekvenco in mišično aktivnost. Telo se pripravi na boj ali beg.

Rdeča barva v naši kulturi predstavlja izrazito barvo alarma in prepovedi. Znani so primeri iz vsakdanjega življenja. Rdeča luč na semaforju in znak STOP prepovedujeta. Rdeča barva gasilskega avtomobila ali rdeča luč na vozišču opozarjata na nevarnost. Torej, rdeča barva v človeku sproži alarmno reakcijo. V možganih se tipično aktivirajo amigdala in druge subkortikalne strukture. Povečana aktivnost teh struktur poveča aktivnost simpatičnega živčevja in HHN. Poveča se ziločanje monoaminov ( adrenalina, noradrenalina in dopamina), ki povečajo srčno frekvenco, krvni tlak ter mišično aktivnost. Poleg tega ojačajo delovanje subkortikalnih struktur in amigdale. Te živčne strukture vplivajo na delovanje možganske skorje, predvsem imajo vpliv na prefrontalno možgansko skorjo, s katero imajo tudi največ živčnih povezav. Delujejo tako, da zavirajo aktivnost in delovanje možganske skorje in tako zmanjšujejo razumsko procesiranje informacij, ki je pomembno takrat ko se moramo odločiti med večimi izhodi. Dejavnost možganske skorje je pomembna tudi pri učenju.

Prevelika aktivacija amigdale in subkortikalnih struktur zavira učenje in pomnenje. Nasprotno pa rumena barva v naši kulturi ne predstavlja nevarnosti, ampak pomeni da moramo biti pozorni. Torej aktivacija subkortikalnih struktur ni velika in zavirajoča. Omogoča delovanje možganske skorje in razumskega odločanja in učenje. Skupaj s prijetno glasbo pa omogoča optimalno učenje in pomnenje. Slednje e tudi pomembno za učenje tujega jezika, kjer je pomembno razmerje med učenjem in pozornostjo.«

O našem treningu je prof. Zaletel povedal še:

“Učenje angleščine po metodi superlearning je zelo učinkovito, hkrati pa prijetno in zabavno ter privede do novih spoznanj. Ključnega pomena za uspeh je aktivno poslušanje jezika ob nevsiljivem in empatičnem pogovoru z učiteljem.”