UČENJE JE LAHKO TUDI ENOSTAVNEJŠE

»Če lahko v eni uri preberete časoppis, potem že veste, kako prebrati štiri knjige na dan.«

Iz knjige Revolucija učenja

KAKO BEREMO?

In kako beremo časopis? Preberete samo tisto kar vas zanima. Zakaj? Ker smo prodrli v strukturo časopisa. Poznamo sistem, vemo na kaj moramo biti pozorni itd. In tako podobno je s knjigami. Skrivnost je torej v strukturi knjige ali kateregakoli drugega zapisa. Novinarji npr., ki poročajo s sodišč, dobro poznajo zapisano obliko poročil sodb. Sodniki ponavadi naredijo pregled primeras in glavnih argumentov. Vse skupaj je napisano na mnogih straneh, zadnje poglavje pa vse povzame. Logično je, da zato novinarji najprej preberejo zadnjo stran, saj tako dobijo povzetek celotnega primera.

Še eno priporočilo: NE berite »počasi in zbrano«. Za hipec poglejte skozi okno in se spomnite fantastične zmogljivosti naših možganov, da zmorejo v trenutku zajeti informacijo, ki jo prinaša slika kot celota. Spomite se tistih 130 milijonov svetlobno občutljivih celic v vaših očeh in izjemne lastnosti živčnih poti, ki to množico informacij v trenutku preslikajo v možgane. Govorimo o posebni lastnosti možganov, da sliko sprejemajo kot celoto.

 

Kako preleteti knjigo?

• Najprej pomislite, kaj iščete v knjigi;
• Knjigo držite na takšni razdalji, da z lahkoto vidite celo stran.
• S kazalcem potegnite približno po sredini strani, od zgoraj navzdol. Oči naj bodo usmerjene malenkost nad konico kazalca.
• Kazalec premikajte s tako hitrostjo, da se ne boste imeli časa ustaviti pri posameznih besedah in jih poskušali v mislih izgovoriti.

 

UČITE SE Z DELOM

Preprosto storite:

• Govora se naučite z govorjenjem
• Hoditi se naučite s hojo
• Golfa se naučite z igranjem golfa
• Tipkanja se naučite s tipkanjem
• Najbolje se je učiti z dejanji.

Učenje je načeloma neučinkovito, če ločeno ponuja teoretična in praktična znanja. Pri učenju tujih jezikov bo pomagalo, če boste poskušali narisati dogajanje, ki ga predstavlja beseda, besedna zveza ali stavek. Z risanjem boste odprli novo pot za vpisovanje informacij, ki prej ni bila uporabljena.

Primer: pri učenju japonščine si lahko pomagate s povezavo besed in gibanja

UTRJEVANJE S SLIKAMI IN ZVOKOM

Za ogromno ljudi je branje knjig ali strokovnega materiala izjemno dolgočasno, če ni opremljeno z veliko slikovnega gradiva, dandanes pa tudi skozi video vsebine. Video tip učenca potrebuje interaktivnost. Npr. Primerne aplikacije, ki so opremljene s slikami, grafikami, veliko barvami.

Tovrstni tip se tudi bistveno lažje uči skozi miselne vzorce kot zgolj in samo skozi branje.

»Z GLASBO LAHKO V NEKAJ MINUTAH DOSEŽETE STANJE, KI BI GA DOSEGLI PO TEDNIH MEDITACIJE.« Colin Rose

Tako kot  je za doseganje alfa stanja, o katerem smo že večkrat pisali, izjemen pripomoček prav glasba, je podobno ko gre za memorizacijo. V Karnionu prav iz tega razloga uporabljamo oboje. S pomočjo glasbe, poleg seveda uporabe možganskega spodbujevalnika lažje in hitreje dosežemo alfa možganske frekvence.

Nekatere vrste glasbe pripomorejo k dobremu pomnenju spremljajočih sporočil. Z znanstvenimi raziskavami so dokazali, da je baročna glasba ( seveda ne vsa) idealna za hitro izboljšanje učenja. Delno so razloge za to našli v tem, da je ritem baročne glasbe nekje med 60 in 70budarci v minuti. To pa je frekvenčno področje, značilno za alfa stanje. Pri tehnikah pospešenega učenja je glasbeno ozadje bistven element za zagotavljanje boljšega učenja.

Za tiste, ki bi se radi učili sami je napotek zelo preprost. Ko se zvečer namenite ponoviti snov, ki ste se je naučili čez dan, si zavrtite pravo glasbo in sposobnost priklica informacije se bo zelo izboljšala.

Delno je izboljšanje priklica tudi posledica stanja tik pred spanjem, saj tedaj možgani delujejo res optimalno. To stanje resda imenujemo R.E.M in označujemo stanje, pri katerem je pod zaprtimi vekami opazno naglo premikanje oči. EEG meritve pomagajo odgovoriti, kaj se dogaja v tem stanju. Izgleda, da um v stanju spečega telesa uporablja vizualni korteks za postopen pregled dnevnega dogajanja.

Znanstveniki so prepričani, da v tem stanju poteka neke vrste sortiranje novih informacij  in njihova umestitev v pravilne dele spomina. Zato je npr. dobro,  da miselni vzorec  pogledate v stanju tihe sproščenosti. Tako se s pregledom vzorca odprejo poti do podzavestnih možganskih datotek.

ALFA STANJE je pomembno pri začetku učenja,

Ali drugače povedano, zelo dobro je, da si pred začetkom učenja dobro očistite misli. Vzemite težave, ki jih imate s seboj na golf igrišče in vaša igra ne bo veliko sredna. Z mislimi boste drugje. Enako velja za učenje. Po preselitvi ure francoščine na pouk matematike potrebujete kar nekaj časa,  da preklopite. Za lažji prehod si raje vzemite nekaj trenutkov zase in zavestno globoko dihajte. Sprostili se boste. Če morete, poslušajte glasbo, ki pomirja, zaprite oči in si predstavljajte sproščujoče in mirno okolje. Kmalu dosežete stanje sproščene pozornosti, ki je zelo primerno za ustvarjanje dolgotrajnega spomina.

UPORABLJAJTE POVEZOVALNA ORODJA, KOT SO SPOMINSKI KLJUČI

Pri novem znanju navežite in ustvarite asociacijo na nekaj, kar že poznate.  Spomin namreč najboljše deluje tako, da je povezan v sistem asociacij ali podobnosti.

Podobnost je lahko v fizičnem smislu, kot je primer učenja japonščine ali vizualnem. Npr. Predstavljajte si sliko, ki vas spominja na tisto, kar si želite zapomniti. Zamislite si zlat okvir slike, ko si želite zapomniti, da je nekomu ime Zlatko.

Veliko je načinov kako je lahko učenje še lahkotnejše. In o tem bomo še pisali. Za konec pa zgolj še Edisonov izrek:

»V svojem življenju nisem delal niti en sam dan. Vse je bilo čista zabava.«