Uspeti s poslušanjem

Še kako aktualna je tema, ki jo učimo znova in znova in se je menda še kar nismo naučili. Kot pokvarjena plošča ponavljamo, da se ne znamo poslušati. In iskreno, velikokrat vsak izmed nas na tem izpitu pogosto pade. V zadnjem času pa so sploh na preizkušnji kako dobri poslušalci smo, ali morda niti nočemo, ne želimo sprejeti drugačnega mnenja. In ko smo v nekem svojem prepričanju, smo nesposobni poslušati sogovornika. Bodisi je to moj šef, moj prijatelj ali morda mama.

Najprej je zavedanje o kvaliteti poslušanja, nato aktivno učenje na tem, da postanemo boljši poslušalci, da ne sodimo in obsojamo eden drugega. Sploh ljudi, ki jih cenimo. Ne pustimo se vkleščiti v neka prepričanja, ki nam ohromijo sluh in potem ne slišimo več sebe.

Kaj je poslušanje?

Poslušati pomeni čutiti pozornost- ljudje, ki do drugih čutijo naklonjenost, poslušajo. Ljudem, ki poslušajo, ni vseeno. Poslušanje je tudi izraz ljubezni, kajti ljubezen ni le čustvo, je tudi dejanje. In prvo dejanje ljubezni je poslušanje.

Poslušanje je tudi pot do razjasnitve. Začasno moramo odložiti svoje sodbe in si dovoliti, da smo popolnoma na voljo drugi osebi. Budisti to imenujejo stanje pozornosti. Podobno imenujemo pri poslušanju tujega jezika, ko se učimo v alfa stanju.

Doseči to stanje duha je eden največjih človeških izzivov. Predstavljajte si, kaj  bi se zgodilo, če bi razvili našo sposobnost, da poslušamo sebe, druge. Sprašujmo se, kakšno bi bilo moje življenje, če bi pogosteje prisluhnil svojemu lastnemu nasvetu? Kaj bi bilo če bi poslušal nasvet, ki sem ga dal nekomu in mu sledil v svojem lastnem življenju. Kaj, če bi drugim prisluhnil tako pozorno, da bi se v moji prisotnosti počutili ljubljeni in dobrodošli ne glede na to, kar so imeli za povedati. Ko se bo dovolj ljudi naučilo poslušati sebe in druge, se bomo pomaknili proti času miru in razjasnitve v naših družinah, družbi in svetu.

Poslušanje je ključ, ki odpira vrata do človeške motivacije. Nikogar ne morete motivirati, da bi storil nekaj, česar ne mara napraviti.

Oseba, ki jo nasilno prepričate, ohranja svoje prvotno mišljenje. Lahko jo prisilite, da nekaj stori. Toda, ko prenehate siliti, priganjati, plačevati, je vsega konec. Motivacija je notranja. V človeški naravi je odmikanje od stvari, ki ranijo in zmanjšujejo kvaliteto življenja. Tega ne moremo ugotoviti z govorjenjem. Naj bomo še tako prepričljivi, ne moremo prepričati nekoga, da bi napravil nekaj, česar ne mara. Naj mu podamo še tako močne razlage, svobodo, prosti čas itd. so to še vedno manjši razlogi kot so njegovi. Verjetno je največja slabost npr. mrežnega trženja, da bsi preveč govorijo in premalo poslušajo.

Če govorimo ničesar ne izvemo. Če govorimo, ne vemo ničesar o sogovorniku. Ne vemo, kaj si želi, kaj potrebuje, kaj ga boli, kaj je zanj pomembno. Vem lahko na ta način smao to, kaj je važno zame. Ko preveč govorim, kažem, kaj največ pomeni- pridobiti ga k sodelovanju, pa najsi to želi ali ne.

Pomnite: »Posameznik, ki ste ga pridobili proti njegovi želji, ostaja nepridobljen.«

Kaj ni poslušanje?

Poslušanje ni:

• Polovično poslušanje, ker je to vljudno in ker to delajo dobri, prijazni, in prijetni ljudje;
• Polovično poslušamo takrat ko ne vemo, kako bi se uspešno izvlekli, ne da bi nekoga užalili ali prizadeli.
• Pretvarjanje, da nas nekaj zanima, pa nas v resnici ne;
• Iskanje šibkih točk v pogovoru, z namenom, da bi na vsak način imeli vedno prav- poslušanje zaradi priprave streliva za napad;
• Iskanje ene informacije na račun vsega drugega
• Pripravljanje svoje naslednje pripombe med tem, ko druga oseba govori;
• Nepremično sedenje z zaprtimi usti;
• Pasivnost- poslušanje je aktiven proces;
• Čakanje na trenutek, ko boste lahko začeli govoriti vi.

Morda se kje najdemo, morda se najdemo večkrat. Torej, poslušanje ni isto kot slišanje. Slišanje je fiziološki proces. Avtor S. Peck piše, da je nekoč v prizadevanju, da bi razumel poslušal tako močno, da se je začel potiti. To pomeni hoteti poslušati.

Eden najboljših poslušalcev, kar jih poznam, je gluh. Ker ne  more slišati z ušesi, osredotoči vso svojo pozornost na govornikov jezik telesa, na izraz na obrazu, na ustnice. Postavlja vprašanja, da bi dosegel jasnost, odgovarja pa šele, ko dobro razmisli, kaj je govornik sporočal. Velik poslušalec je, ker želi poslušati.

Morda se ne bomo vedno potili, zagotovo pa moramo vaditi, vaditi in vaditi to veščino, ki je izjemno pomembna tako v poslovnem svetu kot na privatnem področju. Zagotovo nam bo vaja prinesla velike iztržke, boljše odnose. Ljudi bomo še bolj privlačili. Povedali nam bodo, da smo dobri poslušalci in tudi oni nas bodo začeli poslušati. Zakaj? Ker bomo dajali dober zgled.

Tu je vaja, ki jo priporoča Carl Rogers v primeru, da želite storiti dve stvari: izboljšati svoje odnose  z nekom, ki ga imate radi  in ugotoviti, kako težko je resnično poslušati.

» Prihodnjič ko se boste z nekom sporekli, za trenutek prekinite razpravo in poskusite z naslednjim pravilom. Vsaka oseba lahko govori zase šele potem, ko še enkrat natanko in v zadovoljstvo druge osebe pretehta ideje in občutke sogovornika. Verjetno boste ugotovili, da je to ena najtežjih stvari, kar ste jih kdaj naredili. Zahteva pogum, kajti razumeti nekoga tako globoko, dovoliti si vstop v njegov zasebni svet  in videti življenje z njegovimi očmi, prinaša tveganje, da se spremeniš. Za večino nas pa je tveganje, da bi se spremenili, resnično strašljiv obet.

Spreminjati se, pomeni rasti. Če želimo osebno in strokovno rast, če zares želimo zgraditi boljše medosebne odnose, postati učinkovitejši pri vključevanju ljudi v naše podjetniške mreže, potem se moramo vsak dan učiti malo bolje poslušati.

Vir: Shapiro Steve: Uspeti s poslušanjem