Transakcijska analiza – Komunikacija ni uspešna, vsi pa se čudimo zakaj ni
3. 10. 2018

Dober spomin

Da se možgani ne polenijo…

Strokovnjaki so prišli do podatka, ki bo potolažil vse tiste, ki jih skrbi, ker jim peša spomin. To namreč ni nič nenavadnega. Osem od desetih ljudi pozablja imena, 60 odstotkov ljudi pa pogosto založi stvari in pozablja telefonske številke. Strokovnjaki pravijo, da ni vzroka za skrb, če naš kratkotrajni spomin od časa do časa zataji. Če bi imeli resnične težave s spominom, se ne bi spomnili, da smo pozabili. V resnici morda naši možgani delujejo veliko bolje, kot mislimo. V srednjih letih je naš spomin ostrejši kot v otroških letih in natančnejši, kot je bil pri dvajsetih – neka raziskava je celo pokazala, daje naš spomin na višku pri 45. letih. Ko začne spomin pešati, začno možgani uporabljati druga področja invzpostavijo nove povezave. Če pogosto pozabljate, bo vzrok za to najverjetneje to, da si morate zapomniti veliko informacij, zato si preprosto zapišite, pa ne boste pozabili. Kljub temu pa lahko spodbudimo delovanje možganov in okrepimo spomin.


Učenje

Veliko strokovnjakov se strinja, da je najboljši trening za ohranjanje dobrega spomina učenje. To ne pomeni, da moramo pisati teste, rešujemo lahko križanke. Pomembno je le, da smo odprti za novosti in aktivni. Lahko se posvetimo spoznavanju stvari, ki nas zanimajo, pa zanje nismo nikoli imeli dovolj časa. Preberemo lahko kakšno knjigo o slikarstvu, glasbi ali se začnemo učiti tujega jezika. Novo izobraževanje ali družabna aktivnost – raziskava je pokazala, da imajo ljudje, katerih delo zahteva komunikacijo z drugimi, boljši spomin, kot tisti, ki delajo sami.


Kaj krepi spomin?

Vonjave – čutilo za voh je tesno povezano s spominom. Zato poduhajte različne dišave in začimbe ter si zapišite, na kaj vas spominjajo.
Besedne igre – izberite različne kategorije (ime, priimek, rastlina, žival, mesto, država, politik, igralec…) in eno črko ter se poskušajte čim hitreje spomniti ustrezne rešitve za vsako kategorijo. Še bolj zabavno bo, če boste to počeli v družbi.


Hrana

Nekatera živila pospe¬šujejo oskrbo možganov s ključnimi hranilnimi snovmi. Mednje sodijo borovnice, jagode in špi-nača. Za boljši spomin pa naj bi bili koristni tudi česen, brokoli, slive, ohrovt, brstični ohrovt in pesa.


Stres

Strah nas zmede takrat, ko bi spomin moral najbolj delovati (spomnite se na strah in živčnost pred izpiti v šoli). Ob takšnih trenutkih si lahko pomagamo s sprostitvijo, saj tako znižamo krvni pritisk in premagamo strah. Poskusite lahko z meditacijo, či-gongom ali avtogenim treningom, progresivno mišično relaksacijo – vsako mišico izmenično napnemo in sprostimo. Če se znajdete v stresni situaciji in vas spomin pusti na cedilu, si lahko pomagate s hitrim sproščanjem. Dlani položimo na trebuh. Občutimo, kako se trebuh z dihanjem dviguje in spušča. Preštejemo do štiri in vdihnemo, odštejemo do ena in izdihnemo. Ponovimo štirikrat.


Sanje

Vsak dan si zapišite sanje in jih analizirajte. To namreč lahko okrepi naš spomin. Prav tako se lahko na ta način soočimo s stvarmi, ki nas preganjajo v podzavesti. Pravite, da se ne spomnite sanj? Pojdite prej v posteljo.


Vitamini

Ginkgo biloba naj bi spodbujala oskrbo možganov s krvjo in naj bi bila najbolj koristna pri 50. letih. To so strokovnjaki potrdili z raziskavo.
Testna skupina ljudi je zaužila 120 mg ginkga bilobe, po 48 urah pa se je že pokazalo izboljšanje pri kratkotrajnem spominu.
Holin je potreben za nastanek acetilholina, snovi, ki jo možgani potrebujejo za delovanje spomina. Najdemo ga v rumenjaku, soji (kot lecitin) in oreščkih.
Tiamin (vitamin B1) vsebujejo semena, stročnice, rjav riž, polno-zrnat kruh in žita. Pomanjkanje se odraža tudi kot izguba spomina.


Vadba

Redna vadba je najboljši način, s katerim povečamo oskrbo možganov s krvjo in hranilnimi snovmi. Ni nujno, da se popolnoma spotimo in utrudimo – že 20 minut hitre, aktivne hoje trikrat na teden bo dovolj.





Sprostilna vadba za telo in duha

Vaje so razvili za International kinesiology college of Zurich. Pomagajo pri integraciji leve in desne možganske hemisfere, izboljšajo koncentracijo, pomagajo pri učenju, pospešijo pretok limfe, pomagajo pri dislektičnih težavah, lajšajo stres in izbolšujejo koordinacijo.

Deli na družabnih omrežjih: